Žička kartuzija: Razlika med redakcijama

odstranjenih 132 zlogov ,  pred 3 meseci
More used with only one reference definition: 1 new reference and 1 new reference call.
(More used with only one reference definition: 1 new reference and 1 new reference call.)
Največji razcvet pa je za Žičko kartuzijo prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve - [[Zahodni razkol|Velika zahodna shizma]], ko sta kristjane vodila dva [[papež]]a, eden iz [[Rim]]a in drugi iz [[Avignon]]a.
V tem času se je kartuzija Žiče vzpela do položaja enega od najpomembnejših samostanov: žički [[prior]]ji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij (naj omenimo samo kartuzije Mauersbach, Schnals na [[Tirolska|Tirolskem]], Mainz, Trier, Koblenz in Koeln),
<ref name="k15">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=15}}</ref> pri čemer so morali skrbeti za vzgojo bodočih patrov in priorjev, poskrbeti pa so morali tudi za osnovne knjige v knjižnicah teh hčerinskih kartuzij. Rimski papež [[Papež Urban VI.|Urban VI.]] je dal v Žičko kartuzijo prenesti sedež generalnega kapitlja kartuzijanskega reda <ref name="k17">{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=17}}</ref>, tako da so Žiče za skoraj dve desetletji (1391-1410) prevzele vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu [[papež]]u, (namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v [[Francija|Franciji]]).<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=428}}</ref>
To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, trije žički priorji (Janez iz [[Bari]]ja (1391), Krištof (1391-1398) in Štefan Maconi iz [[Siena|Siene]] (1398-1410) so bili hkrati generalni priorji,<ref name="k17"/> kar pomeni, da so tedaj v Žičah oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči.
Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bil to tudi rezultat velikih prizadevanj in zaslug žičkih priorjev. Takšno delovanje v času razkola je Žičam zagotovilo dolgotrajno velik vpliv in ugled. Povezave med kartuzijami niso bile zgolj pokrajinske in zgodovinske, žička kartuzija je vzdrževala tesne stike s samostani tega reda v Pragi, Mauersbachu, Gamingu in Aggersbachu.<ref name="k15"/> Posebej so se med seboj povezale slovenske kartuzije, o čemer priča prepis bratovske listine med štirimi slovenskimi kartuzijami iz 26. junija 1415, sklenjene v samostanu Bistra (MS 20, FOL.105v), ki ga danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.<ref name="k15"/> Posebej v časih stiske (zaradi lakote, bolezni in vojn) je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev, kartuzije so si med seboj tudi izposojale knjige in si pomagale z nasveti.
=== Cerkev sv. Janeza Krstnika ===
[[Slika:Cerkev žička 01.jpg|200px|thumb|desno|Redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija]]
Veliko redovno cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil [[Oglejski patriarhat|oglejski]] patriarh Gotfrid<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez|year=2018|title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=ICCHS Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave |isbn= 978-961-06-0043-5|cobiss=293899264|pages=10}}</ref> von Hohenstaufen <ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pagesname=428}}<"#1"/ref><ref>{{navedi knjigo |author=Zadnikar Marijan |year= 1972|title= Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije|publisher= DZS|isbn= |cobiss=18427905|pages=148}}</ref>.
{{glavni|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija}}