Vitamin A: Razlika med redakcijama

odstranjenih 44 zlogov ,  pred 3 meseci
More used with only one reference definition: 1 new reference and 1 new reference call.
(Popravek napake. Vitamin A se shranjuje v retinolni obliki, medtem ko se v očesni mrežnici nahaja cis-retinalna oblika.)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
(More used with only one reference definition: 1 new reference and 1 new reference call.)
 
== Beta karoten ==
Beta karoten je organska spojina in spada v skupino [[terpen]]oidov. Je eden izmed karotenov (alfa, beta, gama, delta karoten) in je najpomembnejši. Je močno rdeče-oranžno obarvan pigment in se nahaja v sadju in zelenjavi. Najdemo ga v [[korenje|korenju]], [[špinača|špinači]], [[papaja|papaji]], [[ohrovt]]u, [[mango|mangu]], [[rabarbara|rabarbari]], marelici v paradižniku in v drugih vrstah sadja in zelenjave. Nahaja se tudi v vseh zelenih rastlinah in sodeluje pri fotosintezi. Največjo vsebnost beta karotena imata vietnamski gac in surovo palmovo olje. Umetno ga pridobivajo s pomočjo Blakeslea trispora bakterij in fermentacijskim procesom.
Beta karoten se v telesu počasi pretvori v vitamin A (retinol) v jetrih in deluje antioksidativno. Telo ga pretvarja po potrebi, v primerjavi z vitaminom A, ki lahko ob prevelikih odmerkih povzroči toksične učinke. Pri otrocih ta pretvorba ni tako obsežna kot pri odraslih, zato lahko pride do pomanjkanja vitamina A.<ref name="#1">http://www.umm.edu/altmed/articles/beta-carotene-000286.htm</ref> <ref>http://en.wikipedia.org/wiki/Beta-carotene</ref>
 
Priporočen dnevni odmerek je 2-7mg. Beta karoten je topen v maščobah, zato je priporočeno, da ga zaužijemo skupaj s hrano, ki vsebuje maščobo in s tem zagotovimo boljšo absorpcijo.<ref>http: name="#1"//www.umm.edu/altmed/articles/beta-carotene-000286.htm</ref>
 
In vivo in vitro študije so pokazale, da ima sposobnost zavarovati DNA pred radikali, zavira angiogenezo, proliferacijo in celično apoptozo. Deluje kot UV protektor, ljudje, ki imajo redko gensko bolezen eritropoetsko protoporfirijo in so občutljivi na sonce se zdravijo z jemanjem beta karotenov. Jemanje beta karotenov skupaj z vitaminov C in E, bakrom, cinkom in magnezijem upočasni napredovanje degenerativnega obolenja rumene pege. Nekatere epidemiološke študije so pokazale povezave med povečanim vnosom karotenoidov in zmanjšanjem tveganja za nastanek raka v nekaterih organih. Sočasno jemanje beta karotena (kot prehranskega dopolnila) in kajenje pa naj bi celo povečala verjetnost nastanka pljučnega raka. Tudi uživanje velikih količin alkohola in sočasno jemanje beta karotena lahko poveča tveganje za nastanek raka in srčnih bolezni. Ni še znano ali je beta karoten toksičen za plod pri nosečih ženskah, zato dodatno jemanje ni priporočljivo v času nosečnosti ali dojenja. Drugi neželeni učinki beta karotenov kot prehransih dopolnil so obarvanje kože v rumeno (sčasoma barva izgine), mehko blato, modrice in bolečine v sklepih.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21466428</ref>