Papež Anicet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
More used with only one reference definition: 1 new reference and 1 new reference call.
 
Vrstica 68:
 
=== Škof Polikarp v Rimu in vprašanje Velike noči ===
Papeža Aniceta je obiskal ugledni škof [[Sveti Polikarp|Polikarp]] iz [[İzmir|Smirne]] v [[Anatolija|Mali Aziji]], še zadnji živeči učenec apostola Janeza, tedaj že sivolasi starček. Polikarp je želel pridobiti papeža za večjo enotnost v cerkvenem poslovanju in odstraniti razlike, ki so motile soglasje med razkropljenimi brati. Ob rastočem številu kristjanov je bilo to vedno nujnejše. Anicet in Polikarp sta se v mnogih zadevah bratovsko sporazumela, le glede dneva za istočasno praznovanje [[Velika noč|Velike noči]] še nista prišla do soglasja. Polikarp je zagovarjal stališče Cerkve v Mali Aziji, kjer so praznovali Gospodovo vstajenje vedno 14. nisana (kot [[Judje]]), čeprav takrat ni bila nedelja. Anicet je priporočal, naj se tudi v Mali Aziji drže vedno [[nedelja|nedelje]] kakor v rimski Cerkvi in po drugem krščanskem svetu (kar velja še danes). Ker je Anicet spoštoval azijsko izročilo po [[sveti Janez Evangelist|apostolu Janezu]], ni ostro zahteval prilagoditve teh vzhodnih bratov. Tako sta ostala s Polikarpom kljub tej razliki v praksi v Kristusovi ljubezni. Zgodovinar [[Evzebij Cezarejski|Evzebij]] piše, da Polikarp ni uspel prepričati papeža niti papež Polikarpa. Papež Anicet je vseeno povabil Polikarpa, da je v Rimu vodil evharistično daritev, kar je bila za gosta največja počastitev. Oba sta se v medsebojnem spoštovanju in v miru ločila. Sporno vprašanje je nato enotno rešil Anicetov tretji naslednik [[papež Viktor I.]] (189-199). <ref name="#1">Leto svetnikov II, str. 161</ref>
:Evzebij poroča tudi, da je v Anicetovem času obiskal Rim krščanski zgodovinar [[Hegesip]]. To pogosto omenjajo kot znamenje, kako velik pomen je v tistem času imel rimski škofovski sedež.
 
Vrstica 80:
 
=== Ocena ===
Rimski martirologij poroča, da je Anicet umrl mučeniške smrti, vendar o tem manjkajo zgodovinske podrobnosti. ''Najstarejši rokopis te knjige Aniceta namreč ne prišteva med mučence'' kakor nekateri drugi poznejši zapisi. Zato sodimo, da je umrl naravne smrti, kar se ujema s tedanjim splošnim stanjem v Cerkvi. <ref>Leto svetnikov II, str. 161<name="#1"/ref>Po reformi cerkvenega koledarja, ki jo je opravil [[papež Pavel VI.]] 1969 in po nekaterih poznejših prilagoditvah, ga častimo sicer kot svetnika 20. aprila (neobvezni god), ne pa več kot mučenca kot prej, ko je bil god 17. aprila.<ref>Že Bangha ima v tridesetih letih pri besedi mučenec vprašaj: B. Bangh, Katolikus lexikon I, str. 78.</ref>
*Papež Anicet je bil prvi pastir božje Cerkve za Pijem I., nekako ''med letoma 154 in 166;'' nekateri ocenjevalci virov mu pripisujejo vladanje še nekaj časa po letu 166. Moral je biti zelo ugleden, ker ''so se v njegovem času zatekali v Rim vodilni gnostični krivoverci'' kakor nadarjeni Valentin iz Aleksandrije, Kedron in podjetni, včasih kar nasilni Markion iz [[Sarde]]sa. Papež Anicet je zoper nje zvesto ohranjal razodeto resnico in apostolsko izročilo. Prav ta ''zanesljivo ohranjeni pravi Kristusov nauk je šel k Anicetu preučevat palestinski bojevnik Hegesip'' (gl. 4. april) in se navduševal ob papeževi skrbi za čisto božjo resnico.
*V dobi tega papeža je bila v Rimu ''ustanovljena prva krščanska verska šola,'' da se je Cerkev mogla braniti zoper napade poganske in krivoverske filozofije, obenem pa s poglobljenim učenjem razodetih resnic pridobivati tudi izbražence. Tako šolo je spretno vodil filozof in poznejši mučenec Justin (gl. 1. junij). Tako je ta papež svojo vrhovno pastirsko službo opravljal modro in uspešno, uporabljajoč nova sredstva, ki jih je narekoval tisti čas.