Kardo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
tp, np
 
Vrstica 1:
[[Slika:PetraCardo.jpg|thumb|200px|Kardo v [[Petra (Jordanija)|Petri]], [[Jordanija]]]]
 
'''Kardo''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|''cardo, cardo maximus}}'') je bila v [[Rimski imperij|rimskih]] mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri sever-jug. Glavni kardo (''cardo maximus'') se je na sredini pravokotno križal z glavnim [[dekuman]]om (''decumanus maximus''). Obe cesti sta bili ključna elementa pri načrtovanju mest, njuno križišče pa naj bi bilo geometrijsko središče mesta ali njegov popek (''umbiculus''). V bližini križišča je bil običajno [[forum]]. Na obeh straneh glavnega karda so bile trgovine in lokali, ki so bili, poleg foruma, središče mestnega dogajanja.
 
Ulice, vzporedne s kardom so se imenovale kardini.
Vrstica 7:
Naziv ''cardo'' izhaja iz istega korena kot beseda ''kardinalen'' in pomeni ''glaven'' ali ''bistven'' in se lahko nanaša tudi na glavne strani neba.
 
V večini mest je bil glavni [[dekuman]] druga napomembnejšanajpomembnejša mestna ulica, v nekaterih mestih pa sta bili zaradi geografije njuni vlogi zamenjani.
 
==Emona==
Vrstica 26:
 
== Jeruzalem, Izrael==
[[Slika:Madaba Jerusalem Mosaic.jpg|thumb|[[MadabskaMozaična karta]] Jeruzalema iz 6. st. na karti Madabe, na kateri je prikazan jeruzalemski glavni kardo]]
Po judovskem uporu v 130. letih n. št., ki ga je vodil [[Simon Bar Kokhba]] in zatrl cesar [[Hadrijan]], je bil [[Jeruzalem]] porušen. Hadrijan je na njegovem mestu zgradil rimsko kolonijo in jo po sebi imenoval ''Colonia Aelia Capitolina''.<ref>Golan 1986.</ref> ''Aelia Capitolina'' je imela, podobno kot mnogo drugih rimskih kolonij, mrežni načrt s širokimi avenijami in ožjimi stranskimi ulicami.<ref>Bosanquet, 1915; W. Perkins, 1995, str. 141–143.</ref> Njen ''cardo maximus'' je bil prvotno tlakovana cesta, široka približno 22,5 m, ki je tekla od Damaščanskih vrat proti jugu. Kje natančno se je končala, ni znano. Južni podaljšek karda, ki so ga zgradili v 6. stoletju pod [[Justinijan I.|Justinijanom]], je podaljšal cesto še bolj proti jugu in povezal [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|baziliko Božjega groba]] z novozgrajenimi Sionskimi vrati.<ref>Avigad (1984), str. 226.</ref> Cestišče je bilo po celi dolžini razdeljeno na tri dele: 12 m široko cestišče, ob katerem sta bili na obeh straneh pokriti stebrišči s pločnikom za pešce<ref>Avigad (1984), str. 221.</ref> in majhnimi trgovinami in obrtnimi delavnicami.<ref>Kennedy (1985), str. 4–5, 12–13.</ref>