Nikita Hruščov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +viri za sklice |
več navedi virov |
||
Vrstica 36:
Zaradi tega so Hruščova kritizirali bolj konservativni člani partije in so ga leta 1957 poskušali odstaviti. Kljub temu je Hruščovu uspelo obdržati svoj položaj in utrditi moč na oblasti ter konservativce odstraniti z oblasti. Priznanje njegovega vodstva je odobril priljubljeni ameriški tednik Time Magazine, ki ga je razglasil za osebo leta 1957. 27. marca 1958 se je Hruščov uveljavil kot edini vodja države in stranke. Hruščov je spodbujal reforme sovjetskega sistema in povečal proizvodnjo težke industrije. {{sfn|Taubman|2003|p=282}}
Uradna opustitev stalinistične linije je že vodila do približevanja Sovjetske zveze [[Josip Broz - Tito|Titovi]] [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], s katero so bili odnosi ponovno izboljšani leta 1955 po Titovem sporu z Stalinom leta 1948.{{Navedi vir}}
[[Slika:Nixon and khrushchev.jpg|sličica|Hruščov skupaj z ameriškim podpredsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]] leta 1959]]
Leta 1959 je [[Richard Nixon]], takratni podpredsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], preživel počitnice v Sovjetski zvezi, ki ga je predsednik [[Dwight David Eisenhower|Eisenhower]] poslal na otvoritev ameriške nacionalne razstave v Moskvi. Med tem obiskom sta med drugim 24. julija Nixon in Hruščov javno razpravljala o prednostih njunih gospodarskih sistemov, [[Kapitalizem|kapitalizma]] in planskega gospodarstva, v improviziranem soočenju, ki se je v zgodovino zapisalo kot "razprava v kuhinji", ker je trajalo mesto predvsem v kuhinji ameriške montažne hiše, predstavljene na razstavi. {{sfn|Tompson|1995|p=189}}
Hruščov je nato obisk sprejel tako, da je septembra istega leta za trinajst dni odšel na počitnice v ZDA. Ob tej priložnosti, prepričan, da bo "mirno sobivanje" obeh sil na dolgi rok pripeljalo do zmage komunističnega sistema brez travm, je lahko na ameriški televiziji dejal: "Vaši vnuki bodo živeli pod [[Komunizem|komunističnim režimom]]!"{{Navedi vir}}
Novi sovjetski politični smeri, ki jo je uvedel Hruščov, ni podpirala le učinkovita konkurenčnost sovjetskega gospodarstva v 50. letih prejšnjega stoletja proti ameriškemu, temveč tudi gotovost, da ima dovolj učinkovito odvračilno sredstvo, da odvrne tekmeca od kakršnega koli neposredna vojaška akcija, sestavljena iz atomske bombe, ki jo je imela ZSSR na razpolago od leta 1949.{{sfn|Taubman|2003|pp=519–523}}
Hruščovova nova vizija Združenih držav kot nasprotnika, ki ga je treba premagati bolj ekonomsko kot neizogibnega prihodnjega sovražnika na vojaški ravni (ta pristop, ki je namesto tega ideološko zaznamoval stalinistično vizijo) je imela za posledico distanciranje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] [[Mao Cetung|Maa Cetunga]]: ZSSR in Ljudska republika Kitajska sta leta 1960 dosegli diplomatski prelom.{{Navedi vir}}
Na mednarodnem prizorišču se Hruščova spominjajo po enem najbolj ikoničnih trenutkov dvajsetega stoletja: bilo je 12. oktobra 1960 in na zasedanju ZN je generalni sekretar CPSU sezul čevelj in z njim udaril po mizi, ki ga je po drugih virih le razmahnil, da bi protestiral proti trditvam filipinskega delegata, ki je ZSSR obtožil "imperializem" v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Tisto 15. generalno skupščino Združenih narodov se spominjamo kot eno najbolj vročih v zgodovini.<ref>Il'ia E. Zelenin, "N. S. Khrushchev's Agrarian Policy and Agriculture in the USSR." ''Russian Studies in History'' 50.3 (2011): 44-70.</ref>
[[Slika:Predsednik Jugoslavije Tito in sovjetski premier Hruščov v Kopru 1963.jpg|levo|sličica|257x257_pik|Hruščov v [[Koper|Kopru]] na obisku pri jugoslovanskemu voditelju [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu Titu]], leta 1963]]
Pravzaprav je vodja filipinske delegacije Lorenzo Sumulong v svojem govoru izjavil, da je treba resolucijo, ki jo je predlagala ZSSR o neodtujljivi pravici do neodvisnosti narodov, razširiti tudi na ljudi vzhodne Evrope in vse druge države, ki so bile prikrajšani za prosto uresničevanje političnih in državljanskih pravic, ki jih je tako rekoč požrla Sovjetska zveza. Hruščov, ki je neuspešno prosil predsednika skupščine, naj pokliče filipinskega delegata "na red", je najprej udaril s pestmi po mizi, nato s čevljem.{{Navedi vir}}
Leta 1961 je Hruščov nato odobril načrt za gradnjo [[Berlinski zid|berlinskega zidu]], ki ga je predlagal [[Walter Ulbricht]], vodja Nemške demokratične republike, da bi ustavil zdaj množično tajno izseljevanje na Zahod. Skoraj vsi državljani [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], ki so od delitve nemške države prikrito prešli na Zahod, ocenjeni na okoli tri milijone, so to storili v Berlinu. Prestolnica je bila razdeljena na dve območji, eno s sovjetskim vplivom in eno zahodno, z veliko tranzitnimi možnostmi v obe smeri. Gradnjo zidu se je začela istega leta in jo je nadziral [[Erich Honecker]].{{Navedi vir}}
Hruščov se je v svoji partiji znašel v velikih težavah po neuspehu obvladovanja [[Kubanska raketna kriza|kubanske krize]], po kateri se je morala sovjetska mornarica, ki je nosila rakete za zavezniško vlado [[Kuba|Kube]], umakniti zaradi pomorske blokade, ki so jo uvedle [[Združene države Amerike]]. Zdi se, da je bil njegov propad posledica zarote partijskih voditeljev, ki jih je jezila njegova zunanja politika, ki je partijo in samo Sovjetsko zvezo spravila v zadrego na mednarodnem prizorišču.{{sfn|Tompson|1995|p=146}}
Vrstica 62:
=== Smrt ===
Nikita Hruščov je umrl 11. septembra 1971 zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega infarkta]], v starosti 77 let, v Kremeljski bolnišnici v [[Moskva|Moskvi]]. Pokopali so ga na moskovskem pokopališču Novodevči, javnost pa na njegovem pogrebu ni smela biti prisotna. Za zagotovitev, da se ljudje ne bi prišli pokloniti nekdanjemu voditelju, je milica zaprla vse poti na pokopališče, na vhodna vrata pokopališča pa so razobesili napis: »Zaprto zaradi razkuževanja.«{{Navedi vir}}
== Sklici ==
| |||