'''Mórje Láptevov''' (tudi ''Morje Laptjevov'', nepravilno ''Morje Laptevih'' ([[mestnik]] namesto [[rodilnik]]arodilnika) ([[ruščina|rusko]] Море Лаптевых) je del [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]] in se razteza na površini [[1 E11 m²|649.800]][[kvadratni kilometer|km²]] znotraj [[polarni krog|polarnega kroga]]. Leži med polotokom [[Tajmir]] in [[Novosibirski otoki|Novosibirskimi otoki]]. Na zahodu meji s [[Karsko morje|Karskim morjem]], na vzhodu pa z [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]].
Zahodna [[meja]] morja se začenja na [[Arktični rt|Arktičnemu rtu]] ([[otok]] [[Komsomolec]]), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale [[Severna dežela|Severne dežele]], skozi [[Preliv Rdeče armade]], do vzhodne obale [[Otok oktobrske revolucije|Otoka oktobrske revolucije]] in [[Rt Anušinova|Rta Anušinova]] skozi [[Šokaljskijev preliv]] do otoka [[Boljševik (otok)|Boljševik]], vzdolž obale rta [[Vajgač]], vzdolž vzhodne meje [[Preliv Vilkickega|Preliva Vilkickega]] do čela [[Hatanški zaliv|Hatanškega zaliva]]. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko [[poldnevnik]]a severnega vrha otoka [[Kotelni]] (139° V) in roba celinskega grebena (79° [[zemljepisna širina|severno]], 139° 00' [[zemljepisna dolžina|vzhodno]]). Vzhodna meja se začne na zahodni strani [[Preliv Sannikova|Preliva Sannikova]], okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka [[Preliv Dimitrija Lapteva|Preliva Dimitrija Lapteva]]. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva.
Širina na [[vzporednik]]u 75° severno je 717 [[kilometer|km]], dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva [[Lena]] in glavne [[reka|reke]] [[Hatanga]], [[Anabar]], [[Olenjok]], [[Omoloj]] in [[Jana (reka)|Jana]]. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega.
Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta [[Tiksi]] na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in [[Nordvik]] ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu [[Nils Adolf Nordenskjöld|Nilsu Adolfu Nordenskjöldu]], danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih [[Hariton Prokofjevič Laptev|Haritonu Prokofjeviču]] in [[Dimitrij Jakovljevič Laptev|Dimitriju Jakovljeviču Laptevu]], ki sta sodelovala v drugi [[Vitus Jonassen Bering|Beringovi]] odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje.
