Morje Laptevov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miggie H (pogovor | prispevki)
kategorija
m pnp, +ktgr
Vrstica 1:
[[Slika:Laptev Sea map.png|thumb|Morje Laptevov (Laptev Sea)]]
'''Mórje Láptevov''' (tudi ''Morje Laptjevov'', nepravilno ''Morje Laptevih'' ([[mestnik]] namesto [[rodilnik]]a) ([[ruščina|rusko]] Море Лаптевых) je del [[SevernoArktični Ledeno morjeocean|SevernegaArktičnega Ledenega morjaoceana]] in se razteza na [[površina|površini]] [[1 E11 m²|649.800]] [[kvadratni kilometer|km²]] znotraj [[polarni krog|polarnega kroga]]. Leži med polotokom [[Tajmir]] in [[Novosibirski otoki|Novosibirskimi otoki]]. Na zahodu meji s [[Karsko morje|Karskim morjem]], na vzhodu pa z [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]].
 
Zahodna [[meja]] morja se začenja na [[Arktični rt|Arktičnemu rtu]] ([[otok]] [[Komsomolec]]), se nadaljuje vzdolž vzhodne [[obala|obale]] [[Severna Zemljadežela|Severne Zemljedežele]], skozi [[Preliv Rdeče armade]], do vzhodne obale [[Otok Oktobrske revolucije|Otoka Oktobrske revolucije]] in [[Rt Anušinova|Rta Anušinova]] skozi [[Šokaljskijev preliv]] do otoka [[Boljševik (otok)|Boljševik]], vzdolž obale rta [[Vajgač]], vzdolž vzhodne meje [[Preliv Vilkickega|Preliva Vilkickega]] do čela [[Hatanški zaliv|Hatanškega zaliva]]. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko [[poldnevnik]]a severnega vrha otoka [[Kotelni]] (139° V) in roba celinskega grebena (79° [[zemljepisna širina|severno]], 139° 00' [[zemljepisna dolžina|vzhodno]]). Vzhodna meja se začne na zahodni strani [[Preliv Sannikova|Preliva Sannikova]], okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka [[Preliv Dimitrija Lapteva|Preliva Dimitrija Lapteva]]. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva.
 
Širina na [[vzporednik]]u 75° severno je 717 [[kilometer|km]], dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva [[Lena]] in glavne [[reka|reke]] [[Hatanga]], [[Anabar]], [[Olenjok]], [[Omoloj]] in [[Jana (reka)|Jana]]. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega.
 
Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta [[Tiksi]] na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in [[Nordvik]] ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu [[Nils Adolf Nordenskjöld|Nilsu Adolfu Nordenskjöldu]], danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih [[Hariton Prokofjevič Laptev|Haritonu Prokofjeviču Laptevu]] in [[Dimitrij Jakovljevič Laptev|Dimitriju Jakovljeviču Laptevu]], ki sta sodelovala v drugi [[Vitus Jonassen Bering|Beringovi]] odpravi ([[1734]] do [[1741]]) in sta praktično odkrila morje.
 
Nordenskjöldova odprava z ladjo ''[[Vega (ladja)|Vega]]'' v letih od [[1878]] do [[1879]] je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo ''Zarja'' ([[1900]] do [[1903]]) in odprava Vilkickega z ladjama ''Tajmir'' in ''Vajgač'' leta [[1913]]. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo ''Mod'' ([[1918]] do [[1920]] in [[1921]] do [[1924]]), odprava Kmišnikova leta [[1926]] in Jujeva odprava. Morje je leta [[1927]] raziskoval Čirikin z ledolomilcema ''Lithke'' ([[1934]]) in ''Sadko'' ([[1937]]).
 
Nordenskjöldova odprava z ladjo ''[[Vega (ladja)|Vega]]'' v letih od [[1878]] do [[1879]] je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo ''Zarja'' ([[1900]] do [[1903]]) in odprava Vilkickega z ladjama ''Tajmir'' in ''Vajgač'' leta [[1913]]. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo ''Mod'' ([[1918]] do [[1920]] in [[1921]] do [[1924]]), odprava Kmišnikova leta [[1926]] in Jujeva odprava. Morje je leta [[1927]] raziskoval Čirikin z ledolomilcema ''Lithke'' ([[1934]]) in ''Sadko'' ([[1937]]).
[[Kategorija:Arktični ocean]]
[[Kategorija:Morja v Rusiji]]
{{normativna kontrola}}