Džoči: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Sklici: nasledstvo |
m →Nasledstveni spori: slika |
||
Vrstica 43:
Džingiskan je že pred svojo smrtjo Mongolsko cesarstvo razdelil med štiri še živeče sinove. Džoči je dobil najbolj zahodni del cesarstva med [[Ural]]om in reko [[Irtiš]]. Na kurultaju leta [[1229]], ki je bil sklican po Džingiskanovi smrti, so takšno delitev potrdili. Džočijevim potomcem je pripadlo ozemlje zahodno od Urala »do koder se bodo pasli mongolski konji«.
[[Slika:Dzhuchi khan mausoleum.jpg|thumb|Džočijev mavzolej v Karagandi, [[Kazahstan]]]]
Džingiskan je po mongolski navadi vsakemu od treh najstarejših sinov dodelil po štiri tisoč »pravih« mongolskih vojakov, najmlajšemu sinu [[Toluj]]u pa 101.000. Džočijevi nasledniki so zato širili svoje ozemlje s pomočjo pomožnih enot, sestavljenih iz vojakov podjarmljenih narodov, večinoma [[Turki|Turkov]]. To je bil eden od vzrokov, da je Zlata horda dobila zelo turški značaj.
Džočijevo dediščino sta si razdelila sinova [[Orda kan|Orda]] in [[Batu kan|Batu]] in ustanovila [[Bela horda|Belo]] in [[Modra horda|Modro hordo]]. Njuni državi sta se kasneje preoblikovali v Kipčaški kanat ali [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Džočijev tretji sin Šiban je dobil ozemlje severno od Batujeve in Ordove države.
== Otroci ==
| |||