Kijevsko zajezitveno jezero: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
m prečrkovanja
Vrstica 28:
}}
 
'''Kijevsko jezero''' ({{lang-uk|Київське водосховище}}, ''KjivskeKijivske vodoshovišče''), lokalno tudi '''Kijevsko morje''', je veliko [[akumulacijsko jezero]] na reki [[Dneper]] severno od ukrajinskega glavnega mesta [[Kijev]]. Zajezitev je bila zgrajena leta 1960 kot najbolj gorvodna od šestih orjaških zajezitev na Dnepru za pridobivanje [[Hidroelektrarna|hidroenergije]] ob intenzivni industrializaciji takratne [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske sovjetske socialistične republike]] in dokončno napolnjena leta 1966. Jezero je podolgovate oblike, dolgo približno 110 km in povprečno 8,4 km široko, vsebuje 3,7 km² vode, od tega je približno tretjina uporabne prostornine.<ref>{{cite journal |first1=Valentyn |last1=Khilchevskyi |first2=Vasyl |last2=Grebin |first3=Sergiy |last3=Dubniak |first4=Myroslava |last4=Zabokrytska |first5=Hanna |last5=Bolbot |title=Large and small reservoirs of Ukraine |journal=Journal of Water and Land Development |doi=10.24425/jwld.2022.140379 |year=2022 |volume=52 |issue=I–III |pages=101–107}}</ref><ref name="EncUk">{{navedi splet |url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CN%5CDnipro.htm |title=Dnipro |work=[[Internet Encyclopedia of Ukraine]] |first1=Mikola |last1=Hlobenko |first2=Volodimir |last2=Kubijovič |date=2018 |accessdate=2021-04-30}}</ref> Poleg tega služi kot vir pitne vode za približno 4 milijone prebivalcev širšega območja Kijeva in za [[namakanje]].<ref name=Kryvoshein2017">{{navedi konferenco |first1=Oleksandr |last1=Kryvoshein |first2=Oleksii |last2=Kryvobok |first3=Natalya |last3=Osadcha |title=Satellite monitoring of humic substances in Kyiv reservoir (Ukraine) |booktitle=Proceedings for the 2017 EUMETSAT Meteorological Satellite Conference |pages=1139–1150 |publisher=University of Arizona Press |date=2.–6. oktober 2017 |location=Rim |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1989aste.conf.1139T |accessdate=2022-03-24}}</ref> Jez s hidroelektrarno se nahaja pri kraju [[VišhorodVišgorod]] na skrajnem jugu, 20 turbin ima skupno nazivno moč 440 MW.<ref>{{navedi splet |url=http://globalenergyobservatory.org/geoid/43024 |title=Kiev Hydroelectric Power Plant Ukraine |work=Global Energy Observatory |accessdate=2022-03-24}}</ref>
 
'''Kijevsko jezero''' ({{lang-uk|Київське водосховище}}, ''Kjivske vodoshovišče''), lokalno tudi '''Kijevsko morje''', je veliko [[akumulacijsko jezero]] na reki [[Dneper]] severno od ukrajinskega glavnega mesta [[Kijev]]. Zajezitev je bila zgrajena leta 1960 kot najbolj gorvodna od šestih orjaških zajezitev na Dnepru za pridobivanje [[Hidroelektrarna|hidroenergije]] ob intenzivni industrializaciji takratne [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske sovjetske socialistične republike]] in dokončno napolnjena leta 1966. Jezero je podolgovate oblike, dolgo približno 110 km in povprečno 8,4 km široko, vsebuje 3,7 km² vode, od tega je približno tretjina uporabne prostornine.<ref>{{cite journal |first1=Valentyn |last1=Khilchevskyi |first2=Vasyl |last2=Grebin |first3=Sergiy |last3=Dubniak |first4=Myroslava |last4=Zabokrytska |first5=Hanna |last5=Bolbot |title=Large and small reservoirs of Ukraine |journal=Journal of Water and Land Development |doi=10.24425/jwld.2022.140379 |year=2022 |volume=52 |issue=I–III |pages=101–107}}</ref><ref name="EncUk">{{navedi splet |url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CN%5CDnipro.htm |title=Dnipro |work=[[Internet Encyclopedia of Ukraine]] |first1=Mikola |last1=Hlobenko |first2=Volodimir |last2=Kubijovič |date=2018 |accessdate=2021-04-30}}</ref> Poleg tega služi kot vir pitne vode za približno 4 milijone prebivalcev širšega območja Kijeva in za [[namakanje]].<ref name=Kryvoshein2017">{{navedi konferenco |first1=Oleksandr |last1=Kryvoshein |first2=Oleksii |last2=Kryvobok |first3=Natalya |last3=Osadcha |title=Satellite monitoring of humic substances in Kyiv reservoir (Ukraine) |booktitle=Proceedings for the 2017 EUMETSAT Meteorological Satellite Conference |pages=1139–1150 |publisher=University of Arizona Press |date=2.–6. oktober 2017 |location=Rim |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1989aste.conf.1139T |accessdate=2022-03-24}}</ref> Jez s hidroelektrarno se nahaja pri kraju [[Višhorod]] na skrajnem jugu, 20 turbin ima skupno nazivno moč 440 MW.<ref>{{navedi splet |url=http://globalenergyobservatory.org/geoid/43024 |title=Kiev Hydroelectric Power Plant Ukraine |work=Global Energy Observatory |accessdate=2022-03-24}}</ref>
[[slika:17-07-03-Ки́ївське водосхо́вище RR74568.jpg|thumb|left|Zračni posnetek jeza in okoliškega območja]]
Ob severnem robu se razprostirajo obširna [[močvirje|močvirja]] ob meji z [[Belorusija|Belorusijo]], tu se z zahoda izliva tudi reka [[Pripet (reka)|Pripet]], južne obale pa so priljubljena točka za letovanje prebivalcev Kijeva in spalno naselje. Že v času [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] so imeli na tem območju rezidence vladarji, v novejšem času pa je kraj [[Nova Petrivka]] ob jugozahodni obali, sicer kraj starodavnega samostanaMežigirskega Mežihirjasamostana, znan po razkošni rezidenci nekdanjega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]]. VišhorodVišgorod se poleg tega uveljavlja kot industrijsko in transportno središče.<ref>{{navedi knjigo |last=Cybriwsky |first=Roman A. |year=2018 |chapter=A Work of Nature and the Works of Men |chapterurl=https://muse.jhu.edu/chapter/2087620 |title=Along Ukraine's River: A Social and Environmental History of the Dnipro |publisher=Central European University Press |isbn=9789633862056}}</ref>
 
Uporaba kot vir pitne vode je problematična zaradi visoke vsebnosti [[humus|humičnih]] snovi, ki mu dajejo značilno barvo.<ref name=Kryvoshein2017"/> Okoljevarstveniki opozarjajo tudi na možnost obširnejše kontaminacije, po [[Černobilska nesreča|Černobilski nesreči]] se je namreč v sedimentih na dnu naložila večja količina [[radioaktivnost|radioaktivnih]] izotopov, predvsem [[Cezij-137|cezija-137]], ki se je izpiral iz [[Černobilsko izključitveno območje|izključitvenega območja]] in vezal na [[glina|glinene]] delce. Ti depoziti bi se lahko ob večji povodnji sprostili z dna in onesnažili vire pitne vode, a naj po simulacijah [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodne agencije za jedrsko energijo]] (IAEA) koncentracija ne bi presegla mejnih vrednosti.<ref>{{navedi dokument |title=Radiological Conditions in the Dnieper River Basin |publisher=Mednarodna agencija za jedrsko energijo |year=2006 |isbn=92–0–104905–6}}</ref> Vendar pa radioaktivne snovi prehajajo v [[prehranjevalna veriga|prehranjevalno verigo]] in preko [[ribe|rib]] končajo tudi v človeški prehrani. Zaradi [[Biomagnifikacija|biomagnifikacije]] so plenilske ribe bolj kontaminirane, v splošnem pa je kontaminacija celo večja od tiste v strugi reke Pripet pri [[Černobil]]u.<ref>{{navedi novice |url=https://www.euronews.com/my-europe/2016/04/22/radiation-continues-to-muddy-the-waters-in-the-sea-of-kiev |title= Radiation continues to ‘muddy the waters’ in the Sea of Kyiv Access to the comments |work=EuroNews |date=2016-04-22 |accessdate=2022-03-24}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Hadderingh, R.H. |author2=van Aerssen, G.H.F.M. |author3=Ryabov, I.N. |author4=Koulikov, A.O. |author5=Belovac, N. |title=Contamination of fish with <sup>137</sup>Cs in Kiev reservoir and old river bed of Pripyat near Chernobyl |journal=Studies in Environmental Science |volume=68 |year=1997 |pages=339-351 |doi=10.1016/S0166-1116(09)70113-X}}</ref>