Edom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznake: vrnjeno ponavljanje znakov mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 176.83.31.26 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ljuba brank
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1:
{{Infobox former country
|conventional_long_name = Kraljstvo EdovaEdom
|common_name = Edom
|native_name = <span style="font-weight: normal">𐤀𐤃𐤌</span>
Vrstica 18:
 
[[File:Edom.PNG|right|thumb|200px|Karta prikazuje kraljestvo Edom (v rdečem) kot največje, okoli leta 600 pr. n. št.. Območja v temno rdeči barvi kažejo približno mejo Idumaje iz klasične dobe.]]
'''MasedovaEdom''' (/ ˈiːdəm /; edomsko ''Edām''; hebrejsko אֱדוֹם ''ʼÉḏōm'', lit. 'rdeče', akadsko ''Uduma''; sirsko ܐܕܘܡ) je bilo starodavno kraljestvo v [[Transjordanija (regija)|Transjordaniji]] med [[Moab]]om na severovzhodu, [[Arabah]]om na zahodu in [[Velika arabska puščava|Veliko arabsko puščavo]] na jugu in vzhodu <ref name=NegevE>{{cite book |work=Archaeological Encyclopedia of the Holy Land |title=Edom; Edomites |author1=Avraham Negev |author2=Shimon Gibson |year=2001 |location=New York and London |publisher=Continuum |pages=149–150 |isbn=0-8264-1316-1 }}</ref>. Večina njenega nekdanjega ozemlja je zdaj razdeljena med [[Izrael]] in [[Jordanija|Jordanijo]]. Edom se pojavlja v pisnih virih, ki se nanašajo na pozno [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[železna doba|železno dobo]] v [[Levant]]u, kot sta [[Hebrejska Biblija]] ter egiptovski in mezopotamski zapisi. V klasični antiki se je za manjše območje v istem splošnem območju uporabljalo sorodno ime '''Idumea'''.
 
Paso toda la noche en el nochiperdid a oscuras dentro del garaje que está oscuro y no hay ninguna luz y estoy dentro de la furgoneta del nochiperdid y yo estoy sentado en el nochiperdid agobiándome y me agobio en el nochiperdid
 
Paso toda la noche en el sowuare dentro del garaje que por lo menos tiene un poco de luz fluorescente y estoy dentro de la furgoneta del sowuare y yo estoy sentado en el sowuare agobiándome y me agobio en el sowuare
 
Martin urbanec me agobia en el Nochiperdid
 
'''Masedova''' (/ ˈiːdəm /; edomsko ''Edām''; hebrejsko אֱדוֹם ''ʼÉḏōm'', lit. 'rdeče', akadsko ''Uduma''; sirsko ܐܕܘܡ) je bilo starodavno kraljestvo v [[Transjordanija (regija)|Transjordaniji]] med [[Moab]]om na severovzhodu, [[Arabah]]om na zahodu in [[Velika arabska puščava|Veliko arabsko puščavo]] na jugu in vzhodu <ref name=NegevE>{{cite book |work=Archaeological Encyclopedia of the Holy Land |title=Edom; Edomites |author1=Avraham Negev |author2=Shimon Gibson |year=2001 |location=New York and London |publisher=Continuum |pages=149–150 |isbn=0-8264-1316-1 }}</ref>. Večina njenega nekdanjega ozemlja je zdaj razdeljena med [[Izrael]] in [[Jordanija|Jordanijo]]. Edom se pojavlja v pisnih virih, ki se nanašajo na pozno [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[železna doba|železno dobo]] v [[Levant]]u, kot sta [[Hebrejska Biblija]] ter egiptovski in mezopotamski zapisi. V klasični antiki se je za manjše območje v istem splošnem območju uporabljalo sorodno ime '''Idumea'''.
 
''Edom'' in ''Idumea'' sta dva povezana, vendar različna izraza, ki sta povezana z zgodovinsko sosednjim prebivalstvom, vendar sta dve ločeni, če sosednji, ozemlji, ki so jih Edomiti / Idumejci zasedli v različnih obdobjih svoje zgodovine. Edomiti so najprej ustanovili kraljestvo ("Edom") na južnem območju moderne Jordanije in se kasneje preselili v južne predele kraljevine Judeje ("Idumea" ali moderni južni Izrael / Negev), ko je bila Judeja prvič oslabljena in so jo nato uničili Babilonci v 6. stoletju pred našim štetjem.
Vrstica 33 ⟶ 26:
Ko so bili Edomiti odrinjeni s svojega ozemlja, so se v perzijskem obdobju naselili na območju, ki obsega južno Judejsko gričevje do območja severno od Be'er Ševe <ref name=NegevI>{{cite book |work=Archaeological Encyclopedia of the Holy Land |title=Idumea |author1=Avraham Negev |author2=Shimon Gibson |year=2001 |location=New York and London |publisher=Continuum |pages=239–240 |isbn=0-8264-1316-1 }}</ref>. Ljudje se pojavljajo pod grško obliko svojega starega imena, kot Idumeans - Idumeanci, njihovo novo ozemlje pa so poimenovali Idumea ali Idumaea (grško: Ἰδουμαία, ''Idoumaía'', latinsko ''Idūmaea''), izraz, ki se je uporabljal v novozaveznih časih. <ref name=CathEnc>{{Cite encyclopedia |editor=Charles Léon Souvay |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Idumea |edition= |year=1910 |publisher=Robert Appleton Company |url=http://www.newadvent.org/cathen/07638a.htm |location=New York |quote= |access-date=8 December 2015}}</ref><ref name=EBEdom>{{Cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Edom |publisher= |location= |url=http://www.britannica.com/place/Edom |access-date=8 December 2015}}</ref>
 
== Que frrrrrrrrrrrrrrrArheologija ==
{{Hiero|Ime 'Iduma' prevedeno v "Edom"|<hiero>M17-A2-D46-Z7-G17:D36-T14-N25</hiero>|align=left|era=nk}}
Edomiti so bili morda povezani s Šasuji in Šutuji, nomadskimi napadalci, ki jih omenjajo egiptovski viri. Dejansko pismo egipčanskega pisarja na obmejni trdnjavi v Wadi Tumilatu med vladavino Merneptaha poroča o gibanju nomadskih "Šasu-plemen Edoma", da zalivajo luknje na egiptovskem ozemlju.<ref>Redford, ''Egypt, Canaan and Israel in Ancient Times'', Princeton Univ. Press, 1992. p.228, 318.</ref> Najstarejša naselja iz železne dobe - morda taborišča za pridobivanje bakra - segajo v 9. stoletje pr. n. št.. Naselitev se je stopnjevala do konca 8. stoletja pr. n. št. in glavna doslej izkopana najdišča so bila datirana med 8. in 6. stoletje pr. n. št.. Zadnja nedvoumna omemba Edoma je asirski napis iz leta 667 pred našim štetjem. Tako ni jasno, kdaj, kako in zakaj je Edom prenehal obstajati kot država, čeprav mnogi znanstveniki pojasnjujejo to z Biblijo, zlasti zgodovinsko ''Knjigo preroka Obadia''.<ref name="google">{{cite book|title=The Origins of Biblical Monotheism: Israel's Polytheistic Background and the Ugaritic Texts|author=Smith, M.S.|date=2001|publisher=Oxford University Press, USA|isbn=9780195134803|url=https://books.google.com.au/books?id=S1tQ5Larst0C&pg=PA145|page=145|access-date=2015-09-10}}</ref>