'''Gŕščina''' (grško {{jezikJezik-el2|Ελληνικά}}:, ''Elliniká'') je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govorijo predvsem v [[Grčija|Grčiji]]. V Grčijo so ga prinesli [[Indoevropejci|indoevropski]] naseljenci (pozneje imenovani [[Ahajci]]) okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je bilo več različnih [[narečje|narečij]], ki so se delila na te narečne skupine: jonsko-atiška ([[jonska grščina|jonsko]], [[atiška grščina|atiško]]), [[dorska|dorsko]], [[ajolska|ajolsko]] in [[arkadsko-kiprska|arkadsko-kiprsko]]. Od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednica [[srednji vek|srednjeveške]] in današnje nove grščine.
Najstarejša ohranjena grška besedila so [[glina]]ste tablice, najdene na [[Kreta|Kreti]] ([[Knosos]]; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v [[celina|celinski]] Grčiji ([[Mikene]], [[Pilos]], [[Tebe, Grčija|Tebe]], [[Tirint]]; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni [[pisava|pisavi]], imenovani [[linearna pisava B]].
