Rerum novarum: Razlika med redakcijama

[[Leon XIII.]] je [[papež]], ki je za razliko od svojega prednika [[Pij IX.|Pija IX.]] v zgodovini [[katoliška Cerkev|Cerkve]] [[novi vek|novega veka]] pomembno prispeval k dialogu [[katoliška Cerkev|Cerkve]] s sodobnim svetom, kar je tudi značilnost njegovih cerkvenih dokumentov. [[kristjan|Kristjani]] so z Leonom XIII. namesto obsojanja [[novi vek|novoveških]] tokov začeli iskati v njih krščanske prvine in jih povezovati s temeljnimi resnicami [[katolištvo|katoliške]] vere. Ker je zahodnoevropsko izročilo zraslo med drugim tudi iz [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa se je v [[liberalizem|liberalizmu]], [[materializem|materializmu]], [[komunizem|komunizmu]] in podobnih smereh vedno bolj izgubljalo, je skrb cerkvenih dokumentov poleg perečih družbenih problemov postalo tudi vprašanje, kako spričo novoveških tokov dati družbi krščanskega duha, ki bo omogočal reševanje zapletenih družbenih vprašanj.

Značilnost družbenega razvoja je bilo rastoče poveličevanje in poudarjanje (neomejene) svobode posameznika. Taka individualistična svoboda je sicer spodbujala tehnično oziroma industrijsko [[civilizacija|civilizacijo]], obenem pa je tudi odpirala pota neomejenemu izkoriščanju in teptanju pravic posameznikov in celih družbenih skupin. Novi delavski sloj, ki je postal glavni nosilec novoveških sprememb, povezanih z [[industrializacija|industrializacijo]], je bil oropan svojih temeljnih pravic. Na njegovih plečih je sicer nastajala nova družba in njene pridobitve, vendar pa je to najmanj koristilo njegovi lastni blaginji: delavec je namreč postajal največja žrtev preoblikovanja družbe.