Redakcija: 13:27, 11. januar 2022 uredi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.222 urejanj m Kraljevina Črna gora ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:48, 2. marec 2022 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m/dp/pnp Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{~~Infopolje~~infopolje Vojaški ~~konflikt~~spopad \|conflict = Druga balkanska vojna \|image = [[Slika:2nd-balkan-war-bulgarian-plan.JPG\|220px]] Vrstica 17: }} '''Druga balkanska vojna''' je bil kratek [[Vojna\|vojaški spopad]] med nekdanjimi zavezniki iz [[Prva balkanska vojna\|prve balkanske vojne]], in sicer med [[Bolgarija\|Bolgarijo]] na eni strani in [[Grčija\|Grčijo]] ter [[Kraljevina Srbija\|Srbijo]] na drugi strani. Slednjima državama sta se pridružili še [[Romunija]] in [[Kraljevina Črna gora\|Črna gora]]; [[~~Osmanski~~Osmansko ~~imperij~~cesarstvo]] je ~~izkoristil~~izkoristilo nastali položaj in samostojno ~~napadel~~napadlo Bolgarijo, da bi ponovno ~~dobil~~dobilo vsaj del v prvi balkanski vojni izgubljenih ozemelj. Razlog za vojno je bilo predvsem bolgarsko nezadovoljstvo z razdelitvijo ozemelj po prvem balkanskem spopadu. Spor je neuspešno z [[arbitraža\|arbitražo]] hotela rešiti [[Ruski imperij\|Rusija]], ker ni želela spopada med dvema svojima balkanskima zaveznicama, tj. Srbijo in Bolgarijo. == Začetek spopadov == Že med pogajanji je prihajalo na spornih območjih do incidentov, ki pa so se z nenadnim napadom bolgarske vojske preko reke [[Bregalnica\|Bregalnice]] v noči na 30. junij 1913 razvili v novo vojno. V [[~~Bitka~~bitka na Bregalnici\|bitki na reki Bregalnici]] (30. junij -– 7. julij) so srbske enote uspele odbiti bolgarski napad, Grki pa so v nekaj spopadih v okolici [[Strumica\|Strumice]] in planine Belasice zaplenili del bolgarskega topništva. == Vstop Romunije in Osmanskega cesarstva v vojno == Bolgari so 5. julija organizirali uspešen napad na srbske enote (Bitka pri Kalimanciju). Srbi so se zato pričeli umikati proti [[Pirot]]u in [[Niš]]u, kjer so hoteli organizirati obrambo. Zaradi nenadnega vstopa Romunije v vojno pa so se bolgarske enote pričele umikati, saj severna bolgarska meja namreč ni bila dobro branjena. Zato so Srbi ponovno zasedli izgubljena ozemlja po bitki pri Kalimanciju. Romunija se je navkljub [[Avstro-Ogrska\|Avstro-Ogrskemu]] nasprotovanju vmešala v vojno. Imela je namreč nerešeno vprašanje z Bolgarijo glede [[Dobrudža\|Dobrudže]]. Zaradi bolgarskih sil, ki so bile zaposlene s spopadi na zahodnem in južnem delu države, so romunske enote skoraj zavzele [[Sofija\|Sofijo]]. Padec bolgarskega glavnega mesta je preprečil nemški cesar.▼ ▲Bolgari so 5. julija organizirali uspešen napad na srbske enote (~~Bitka~~bitka pri Kalimanciju). Srbi so se zato pričeli umikati proti [[Pirot]]u in [[Niš]]u, kjer so hoteli organizirati obrambo. Zaradi nenadnega vstopa Romunije v vojno pa so se bolgarske enote pričele umikati, saj severna bolgarska meja namreč ni bila dobro branjena. Zato so Srbi ponovno zasedli izgubljena ozemlja po bitki pri Kalimanciju. Romunija se je navkljub [[Avstro-Ogrska\|~~Avstro~~avstro-~~Ogrskemu~~ogrskemu]] nasprotovanju vmešala v vojno. Imela je namreč nerešeno vprašanje z Bolgarijo glede [[Dobrudža\|Dobrudže]]. Zaradi bolgarskih sil, ki so bile zaposlene s spopadi na zahodnem in južnem delu države, so romunske enote skoraj zavzele [[Sofija\|Sofijo]]. Padec bolgarskega glavnega mesta je preprečil nemški cesar. 13. julija pa so Bolgare napadli še Osmani. Njihove enote so prešle razmejitveno črto Enos - Midija ter že čez devet dni zasedle slabo branjen [[Edirne]] (blg. Odrin). Sočasno se je odvijal tudi grško-bolgarski spopad pri kraju Kresna.▼ ▲13. julija pa so Bolgare napadli še Osmani. Njihove enote so prešle razmejitveno črto Enos -– Midija ter že čez devet dni zasedle slabo branjen [[Edirne]] (blg. Odrin). Sočasno se je odvijal tudi grško-bolgarski spopad pri kraju Kresna. == Premirje in mirovni sporazum == Zaradi izgubljene vojaške situacije je bila Bolgarija prisiljena zaprositi za premirje. Vojaški spopadi so bili končani 31. julija opoldne, torej po mesecu dni. Mirovni sporazum po drugi balkanski vojni je bil podpisan 10. avgusta 1913 v [[Bukarešta\|Bukarešti]]. Predvideval je novo ozemeljsko razdelitev, in sicer je Romunija dobila Južno [[Dobrudža\|Dobrudžo]], [[Vardarska Makedonija]] je pripadla Srbiji, [[Egejska Makedonija]] pa Grčiji, Bolgarija je izgubila del Zahodne [[Trakija\|Trakije]] (ozemlje je pripadlo Grčiji). Bolgarija in osmanska država sta sklenili poseben [[mirovni sporazum]], ki je Osmanom prinesel korekturo meje v Vzhodni Trakiji; med drugim so ponovno dobili [[Odrin]] z zaledjem. == Glej tudi ==▼ * [[~~Balkanski~~balkanski vojni]]▼ == Viri == * Boeckh, Katrin. ''Von den Balkankriegen zum Ersten Weltkrieg : Kleinstaatenpolitik und ethnische Selbstbestimmung auf dem Balkan''. München, 1996. ISBN 3-486-56173-1 * ''East Central European Society and the Balkan Wars''. Ur. Béla K. Király in Dimitrije Djordjevic. Boulder [etc.], 1987. ISBN 0-88033-099-6 * Hall, Richard C. ''The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War''. London, New York, 2000. ISBN 0-415-22947-2 ▲== Glej tudi == ▲* [[Balkanski vojni]] {{mil-hist-stub}} Vrstica 50 ⟶ 55: [[Kategorija:Vojne v Evropi]] [[Kategorija:Vojne 20. stoletja]] [[Kategorija:Druga balkanska vojna\|* ]]

Druga balkanska vojna: Razlika med redakcijama