Feynmanov diagram: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ja:ファインマンダイアグラム |
diagrami F-D|pingvinski ~ |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Feynman.gif|frame|Primer Feynmanovega diagrama za razpad beta]]
'''Feynmanovi diagrami''' ali tudi ''Feynmanovi grafi'' so računski pripomoček v [[kvantna teorija polja|kvantni teoriji polja]], s katerimi računamo sipalne preseke za [[interakcija|interakcije]] med [[osnovni delec|delci]]. Sestavljeni so iz 1-razsežnih [[črta|črt]], ki se stikajo v ogliščih. V njih so [[matematična singularnost|singularne]] [[točka|točke]], katere pridelajo [[enačba|enačbe]]. Z [[renormalizacija|renormalizacijo]] se [[pozitivno število|pozitivne]] in [[negativno število|negativne]] [[neskončnost]]i pri [[močna jedrska sila|močni]], [[elektromagnetna sila|elektromagnetni]] in [[šibka jedrska sila|šibki interakciji]] odštejejo druge od drugih.
Vpeljal jih je [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in [[matematik]] [[Richard Phillips Feynman]]. Feynmanov sodelavec [[Murray Gell-Mann|Gell-Mann]] je imenoval Feynmanove diagrame Stückelbergovi diagrami, po [[Švicarji|švicarskemu]] fiziku [[Ernest Stückelberg|Ernestu Stückelbergu]], ki je tudi razvil podoben zapis. Zgodovinsko so Feynmanove diagrame imenovali tudi Feynman-Dysonovi diagrami. Angleški fizik [[John Ellis (fizik)|John Ellis]] je raziskoval določen razred Feynmanovih diagramov in jih poimenoval '''pingvinski giagrami''', deloma po njihovi obliki, ki spominja na [[pingvin]]a, deloma pa po stavi [[Univerza Harvard|harvardske]] fizičarke [[Melissa Franklin|Melisse Franklin]], po kateri je baje moral poraženec v svojem naslednjem [[znanstveni članek|znastvenem članku]] uporabiti [[beseda|besedo]] »pingvin«.
Feynman je s Feynmanovimi pravili pokazal kako se računajo amplitude diagramov na podlagi [[Lagrangeeva funkcija|Lagrangeevih funkcij]] sistema. Feynmanovi diagrami priskrbijo globok fizikalni vpogled v naravo interakcij delcev. Delci vzajemno delujejo na vse razpoložljive načine. [[virtualni delec|Virtualni delci]] se lahko [[gibanje|gibljejo]] [[hitrost|hitreje]] od [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]], to pa vseeno ohranja [[vzročnost]] v relativističnem [[prostor-čas]]u. [[Verjetnost]] vsake [[pot]]i se [[vsota|sešteje]] preko vseh verjetnosti možnih poti. To je v tesni zvezi z opisom [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] s pomočjo [[funkcionalni integral|funkcionalnega integrala]], ki ga je tudi iznašel Feynman.
| |||