Dan žena: Razlika med redakcijama

'''Dan žena''' (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni [[praznik]] [[ženska|žensk]], ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. [[Marec|marca]]. Je [[dan]] praznovanja [[ekonomija|ekonomske]], [[politika|politične]] in [[sociala|socialne]] enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala [[Nemci|nemška]] [[feminizem|feministka]] in [[socializem|socialistka]] [[Clara Zetkin]], rojena Eissner ([[1857]]-[[1933]]1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta [[1889]], medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta [[1910]]. Prvič so ga praznovali leta [[1911]] v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in na [[Danska|Danskem]], takrat še na [[19. marec]]. Tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] so ga praznovali v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta [[1907]], saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes [[Sankt Peterburg|St. Petersburg]]), iz katerih je nastala komunistična [[Oktobrskaoktobrska revolucija]].

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta [[1897]] začel izhajati ženski časnik [[Slovenka (časnik)|Slovenka]], medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica [[1906]], ko je [[Marija Urbas]] kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz [[filozofija|filozofije]] na [[Univerza v Gradcu|graški univerzi]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta [[1921]] [[Beograd]] odpravi splošno volilno pravico.

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta [[1945]], ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta [[1974]] je bilo zapisano v [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustavo SFRJ]] določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta [[1989]] je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.