Nikita Hruščov: Razlika med redakcijama

Po 2.svetovni vojni je bil do konca leta 1949 (z izjemo leta 1947, ko ga je zamenjal [[Lazar Kaganovič]]) še 1.sekretar CK KP Ukrajine in nekaj časa obenem tudi njen premier (1944–47), nato pa 1.sekretar partijskega komiteja v Moskvi in obenem eden od sekretarjev CK VKP(b) oz. KPSZ (preimovanje 1952).[[Slika:Nixon and khrushchev.jpg|thumb|Hruščov skupaj z [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]] (levo)leta in Hruščov1959]]

Po smrti [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalina]], leta 1953, je po kratkem političnem boju za oblast Hruščov postal prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in s tem tudi dejanski oz. uradni voditelj te države, čeprav je moral oblast nekaj časa deliti z Georgijem Malenkovom (premier do 1955) in Nikolajem Bulganinom (premier do 1958), nakar je sam prevzel tudi predsestvo vlade (ministrskega sveta). Moral se je soočiti s poskusom državnega prevrata 1957, ki ni uspel, saj mu je s političnimi privrženci uspelo premagati prostalinistično strujo, ki ga je hotela odstaviti. Februarja 1956 je Hruščov opravil "Skrivni govor" v Moskvi, na katerem je razkrilobračunal Stalinovez zločine,svojim priprednikom (Stalinom). Na tem pagovoru je sprejelHruščov malorazkril manjStalinove zatiralskozločine politikoin obsodil prednikovo vladanje. Njegova kritika do Stalina in razkritje zločinov Hruščovega prednika je povzročila veliko ogorčenje, nekateri pa naj bi po kongresu celo storili samomore.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/tajni-govor-ki-je-zatresel-komunisticni-svet-306828|title=Tajni govor, ki je zatresel komunistični svet|publisher=Siol}}</ref> Po opravljenem pogovoru je Hruščov sprejel v veliki meri malo manj zatiralsko politiko, uvedel je osnovne človekove pravice, pisateljem in umetnikom je dal več svobode in izpustil je zelo veliko političnih zapornikov. Prav tako je spodbujal tuje obiske Sovjetske zveze, za državljane pa je potovanje v tujino ostalo strogo nadzorovano.