Laufarija: Razlika med redakcijama

Nihče ne ve, kdaj so se te pustne šeme prvič pojavile v [[cerkno|Cerknem]] in od kod so prišle. Po mnenju [[strokovnjak]]ov izhaja še iz [[pogan]]skih [[obred]]ov. Znano je, da se je [[pust (šega)|pustni obred]] po desetletja starem ustnem izročilu zadnjič odvijal leta 1914, pisnih gradiv o nastanku laufarije ali njenem poreklu ni. Nekaj mesecev pozneje je izbruhnila [[vojna]], ki je od doma pregnala večino mladih fantov, ki so bili včasih edini, ki so se lahko obreda udeležili, še vedno pa so edini, ki ta obred izvajajo. Tako ni bilo več nikogar, ki bi skrbel za pripravo in izvedbo laufarije, pa tudi časi so bili za takšno zabavo preresni. Potem je prišla [[italija]]nska zasedba, za njo nova vojna in laufarija je počasi utonila v pozabo. Izhaja iz Starega Rima. Emil ma malega

Po zaslugi cerkljanskega rojaka [[Peter Brelih|Petra Breliha]] so laufarji znova oživeli leta 1956. Čeprav je Brelih prebival v [[ljubljana|Ljubljani]], je začel po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] domačine navduševati za stare pustne običaje. Ob pomoči starejših Cerkljanov in etnologa [[Niko Kuret|Nika Kureta]] se mu jih je po nekaj letih posrečilo obuditi, in to kljub temu, da so bile stare maske uničene, novih pa v Cerknem ni znal izdelati nihče. Brelihu je iz zadrege pomagal absolvent šole za umetno obrt v Ljubljani [[Rado Jelinčič]], ki je po opisu domačinov izrezljal prvih enajst larf. Masko lamanta, ki ni iz lesa, ampak iz [[kozel|kozličje]] kože, je izdelal eden od domačinov, dve pa so si laufarji sposodili v [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskem etnografskem muzeju]] v Ljubljani. Ker so ju morali vrniti, so naslednje leto za pomoč prosili rezbarja samouka [[franc Kobal|Franca Kobala]]. Ta je poleg obeh manjkajočih larf izdelal tudi vse druge, ki so pozneje postale del laufarske družine.jon ima malega