Mestna hiša: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 19:
V poznem srednjem veku in začetku novega obdobja so mnoga evropska trgovska mesta zgradila tržne dvorane s pokritim odprtim prostorom, ki je bil [[tržnica]] na nivoju ulice, in enega ali več prostorov, ki so se uporabljali za javne in civilne namene, v zgornjem nadstropju ali pritličju. Take stavbe so pogosto predhodnice mestnih hiš.
 
Sodobna zasnova mestne hiše se je razvila z vzponom lokalne in regionalne oblasti. Mestna uprava, skupina izvoljenih ali izbranih predstavnikov, ki je namesto gospodarja ali knežjega vladarja upravljala mesto, je potrebovala prostor za srečevanje. [[Kölnska mestna hiša]] iz leta 1135 je odličen primer občinske samostojnosti srednjeveškega mesta. [[Palazzo Pubblico (Siena)|Palazzo Pubblico]] v [[Republika Siena|Republiki Sieni]] in [[Palazzo Vecchio]] v [[Republika Firence|Republiki Firence]] sta mestni hiši od leta 1297 oziroma 1299. V vsakem primeru je imela velika, utrjena stavba veliko sejno dvorano in številne druge prostore. Omenjeni stavbi imata zelo visoke stolpe s staro uro, po kateri so lahko ljudje v mestu uravnavali svoje življenje. Imata prostore za shranjevanje dokumentov in pristojnosti, ki se nanašajo na mestno upravo. Prostori, kot so dvorana, stolp in ura, pa tudi sobe za administracijo in arhiviranje, so postali standardne značilnosti mestnih hiš po vsej Evropi. [[Bruseljska mestna hiša]] iz 15. stoletja je s svojim 96 metrov visokim stolpom med najlepšimi iz srednjeveškega obdobja in je bila zgled za mestne hiše iz 19. stoletja, na primer [[Dunajska mestna hiša]] (''Rathuas'') na [[Dunaj]]u.
 
V mestnih hišah 19. stoletja je bila pogosto [[čitalnica]], ki je ljudem zagotavljala brezplačno izobraževanje. Sčasoma je postalo običajno, da je mesto ali mestni svet vzpostavil in vzdrževal [[knjižnica|knjižnico]] kot del svoje službe za skupnost. Veliki senat ali sejna soba, "mestna hiša" sama po sebi, je postala prostor za sprejeme, bankete, plese in javno zabavo. Mestne hiše, še posebej v 19. stoletju, so imele pogosto velike orgle.