Atlas V: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
portal Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode |
m pp ref |
||
Vrstica 17:
Prvi Atlas V so izstrelili 21. avgusta 2002, vsi uspešni razen anomalije leta 2007. Osrednji motor CCB (''Common Core Booster'') poganja en motor RD-180, možno je pri straneh pritrditi 5 potisnikov (boosterjev) na trdo gorivo. CCB je 3,8 metra v premeru in 32,5 metra dolg. Uporablja 284.450 kilogramov propelanta, ki je [[kerozin]] (RP-1) in tekoči [[kisik]]. CBC deluje približno 4 minute in proizvaja 4 MN potiska (860.000 funtov). Če so uporabljeni dodatni potisniki na trdo gorivo, proizvaja vsak 1,27 MN (285.500 funtov) potiska 94 sekund in se potem loči od rakete.
Zgornjo stopnja Centaur uporablja kriogenična propelanta tekoči vodik in tekoči kisik. Poganja jo eden ali dva Aerojet Rocketdyne RL10A-4-2 motorja, vsak razvija 99,2 kN (22 300 funtov) potiska. INU (inertial navigation unit) ponuja inercialno navigacijo in kontrolira pritisk v tanku in pretok goriva. Motorji se lahko ponovno zaženejo, tako je možno "parkiranje" v [[NZO]] in potem čez nekaj časa zagon motorje v [[geostacionarna transferna orbita|geostacionarno transferno orbito]] - GTO.<ref name=afsp200903>{{cite web|url=http://www.afspc.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=3643 |title=Evolved Expendable Launch Vehicle |date=
Leta 2013 je bila cena Atlasa V za istrelitev v GTO vključno z vsemi storitvami okrog 223 milijonov dolarjev. <ref name="NASAC12-016">{{cite web |url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2012/apr/HQ_C12-016_GOES-R_GOES-S_Launch.html|title=CONTRACT RELEASE : C12-016: NASA Awards Launch Contract For Goes-R And Goes-S Missions|accessdate=2013-04-21|publisher=NASA}}</ref> Atlas V ni konkurenčen na komercialnem trgu, kjer so cene okrog 100 milijonov v GTO.<ref name=sfn-20131124>{{cite news |url=http://spaceflightnow.com/falcon9/007/131124commercial/ |title=Sizing up America's place in the global launch industry |author=Stephen Clark |publisher=Spaceflight Now |date=2013-11-24
Atlas izstreljuje satelite v več orbit nizkozemeljsko, srednje zemeljsko, večina pa v geostacionarno.
|