Pietro Lombardo: Razlika med redakcijama

Od 1480-ih dalje sta njegova sinova, ki sta še naprej sodelovala v Pietrovih glavnih naročilih, v bistvu postala samostojna umetnika z osebnim slogom, ki se razlikuje od očetovega, kar je vidno na primer na pogrebnem spomeniku doža Andrea Vendramina. Vendar se zdi, da se Pietrova dejavnost ni ustavila, nasprotno, njegova slava je bila doslej neomajna, saj je do konca stoletja tako rekoč monopoliziral najpomembnejše naloge, z izjemo druge velike beneške delavnice, Antonia Rizza. Leta 1480 je pripravil načrt za [[refektorij]] cerkve Sant'Antonio di Castello. Pomembna naročila so leta 1483 prišla od [[Ravena|ravenskega]] [[podeštat]]a Bernarda Bemba: ''Dantejev spomenik'', ki je danes v spominski stavbi, zgrajeni v 18. stoletju in dva stebra s podobama sv. Apolinarija in Marcusovega leva (slednji je uničen) na Piazza del Popolo. Med letoma 1481 in 1489 je zgradil cerkev Santa Maria dei Miracoli, zelo bogato marmorno dekoracijo in izjemno nenavadno, da je bila postavljena neposredno ob kanal, kot tudi za izolacijo na vseh straneh stavbe. Od leta 1485 se je z veliko udeležbo svojih otrok ukvarjal z gradnjo pogrebnega spomenika Giovanniju Dacre v stolnici v Trevisu, katere škof je bil, pa tudi pri dokončanju glavne kapele stolnice. Septembra 1486 pa se je nova kupola katastrofalno zrušila in Pietro se zaveže, da jo bo obnovil in povečal, kar zagotavlja prisotnost na gradbišču enega od dveh sinov. Drugi dve pomembni naročili tega desetletja sta zunanji atrij [[Scuola Grande di San Giovanni Evangelista]] (1481) in izgubljena kartuzijanska cerkev Sant'Andrea na otoku [[Certosa (otok)|Certosa]]. Zdi se tudi, da je sodeloval pri nekaterih [[Mauro Codussi|Codussijevih]] projektih, pri čemer je priskrbel materiale in skulpture v dekorativnih delih: [[Cerkev sv. Zaharije, Benetke|Cerkev sv. Zaharije]] in kotna kapela v Santi Apostoli. Po drugi strani pa je gotovo sodelovanje pri rekonstrukciji [[Scuola Grande di San Marco]] po požaru leta 1485, za katero je skupaj z Giovannijem Buoro skrbel za kamnite dele in za katere je v osnovi oblikovalec fasade vsaj v prvem redu veljal za blizu tistemu pri Miracoli, medtem ko je od leta 1490 projekt prešel na Codussija in so se Langobardi omejili na dobavo okrasnega materiala. Delo se je v teh letih nadaljevalo tudi z gradnjo nekaterih oltarjev, med katerimi izstopa [[Cappella Colleoni]] v [[Bergamo|Bergamu]], kjer pa je Petrova roka prepoznavna le v sv. Marku. Med številnimi langobardskimi civilnimi stavbami tistih let, ki jih ni mogoče pripisati, je tista, katere očetovstvo se zdi najverjetneje, palača Giovannija Daria.