Lasersko vodena bomba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 6:
Za uporabo lasersko vodenega orožja je potrebno želeno tarčo najprej osvetliti z laserskim označevalnikom, ki ponavadi delujejo v [[Infrardeče valovanje|infrardečem]] spektru, izven spektra vidne svetlobe. Ta je lahko nameščen na letalu (tistem, ki odvrže bombo ali na drugem letalu), vozilu na tleh ali pa ga prenaša in z njim upravlja človek.
[[Slika:Paveway II p1230135.jpg|sličica|Bomba Paveway II s prostim vpetjem laserskega senzorja.]]
Odbita laserska svetloba vstopa skozi širokokotno [[Leča (optika)|lečo]] v [[senzor]] laserske svetlobe v nosu bombe. Senzor sestoji iz [[Fotodioda|fotodiod]], ki so razporejene v štiri ločene kvadrante.
Če je senzor usmerjen neposredno v odbito lasersko svetlobo, so vse štiri fotodiode enakomerno osvetljene, zaradi česar dajejo enako velik električni signal, v nasprotnem primeru pa je izhodni signal vsake diode drugačen. Na podlagi te razlike se lahko izračuna odstopanje optične osi senzorja od laserskega žarka.
Pri prvih izvedbah lasersko vodenih bomb je bil senzor na enem koncu prosto vpet v [[Letalsko krilo|cilindrično krilo]], ki se je zaradi aerodinamičnih sil v zračnem toku poravnalo s potjo bombe, s pomočjo informacije o odmiku poti bombe od sredine laserskega žarka pa je avtopilot opravil premike krmilnih površin, ki so pot bombe poravnale z laserskim žarkom. Modernejše izvedbe imajo senzor vpet v kardanske obroče, ki skrbijo za njegovo orientacijo. Ta princip omogoča proporcionalno vodenje, poleg tega pa tudi premikanje senzorja po nekem vzorcu za aktivno iskanje laserskega žarka.
Za uporabo lasersko vodene bombe pilotu ni potrebno dejansko videti cilja, je pa potrebno pot proti cilju načrtovati tako, da bomba prestreže odbiti laserski žarek.
|