Kemični element: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 49:
[[Standardna atomska teža]] (običajno imenovana "atomska teža") elementa je ''povprečje'' atomskih mas vseh izotopov kemičnega elementa, ki jih najdemo v določenem okolju, tehtano z izotopsko pogostnostjo relativno na enoto atomske mase. To število je lahko ulomek, ki ''ni'' blizu celemu številu. Na primer, relativna atomska masa klora je 35,453 u, ki se močno razlikuje od celega števila, saj je v povprečju približno 76% klora-35 in 24% klora-37. Kadar se relativna vrednost atomske mase razlikuje za več kot 1% od celega števila, je to posledica učinka tega povprečenja, saj so v vzorcu tega elementa naravno prisotne znatne količine več kot enega izotopa.
=== Kemično čisto in izotopsko čisto ===
Kemiki in jedrski znanstveniki različno definirajo ''čisti element''. V kemiji čisti element pomeni snov, v kateri so vsi atomi enaki (ali v praksi skoraj vsi) in enako [[Vrstno število|atomsko število]] ali število [[Proton|protonov]]. Jedrski znanstveniki pa čisti element definirajo kot element, ki je sestavljen samo iz enega stabilnega [[Izotop|izotopa]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.euronuclear.org/info/encyclopedia/p/pure-element.htm|title=Pure element|publisher=[[European Nuclear Society]]|accessdate=13 August 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170613073021/http://www.euronuclear.org/info/encyclopedia/p/pure-element.htm|archivedate=13 June 2017}}</ref>
Na primer, bakrena žica je 99,99% kemično čista, če je 99,99% njenih atomov bakrenih, s po 29 protoni. Vendar pa ni izotopsko čist, saj je navaden baker sestavljen iz dveh stabilnih izotopov, 69% <sup>63</sup>Cu in 31% <sup>65</sup>Cu, z različnim številom nevtronov. Vendar bi palica čistega zlata lahko bila kemično kot izotopsko čista, saj zlato je običajno sestavljeno samo iz enega izotopa, <sup>197</sup>Au.
=== Alotropi ===
{{Main|Alotropija}}
Atomi kemično čistih elementov se lahko kemično vežejo drug na drugega na več načinov, kar omogoča, da čisti element obstaja v več [[Kemična struktura|kemičnih strukturah]] ([[Molekularna geometrija|prostorska razporeditev atomov]]), znanih kot [[Alotropi]]ja, ki se razlikujejo po svojih lastnostih. Na primer, ogljik lahko najdemo kot [[diamant]], ki ima tetraedrsko strukturo okoli vsakega atoma ogljika; [[grafit]], ki ima plasti ogljikovih atomov s šesterokotno strukturo, zložene drug na drugem; [[grafen]], ki je en sam sloj zelo močnega grafita; [[fuleren]]i, ki imajo skoraj sferične oblike; in [[Nanocevka|ogljikove nanocevke]], ki so cevi s šesterokotno strukturo (tudi te se lahko med seboj razlikujejo po električnih lastnostih). Sposobnost elementa, da obstaja v eni od mnogih strukturnih oblik, je znana kot "alotropija".
[[Standardno stanje]] elementa, znano tudi kot referenčno stanje, je opredeljeno kot njegovo termodinamično najbolj stabilno stanje pri tlaku 1 [[Bar (enota)|bar]] in dani temperaturi (običajno pri 25 [[Celzij|°C]]). V [[Termokemija|termokemiji]] je element definiran tako, da ima [[Standardna tvorbena entalpija|tvorbeno entalpijo]] nič v svojem standardnem stanju. Na primer, referenčno stanje za ogljik je grafit, ker je struktura grafita bolj stabilna kot pri drugih alotropih.
=== Lastnosti ===
Za elemente je mogoče uporabiti več vrst opisnih kategorizacij, vključno z upoštevanjem njihovih splošnih fizikalnih in kemijskih lastnosti, stanjem snovi v znanih pogojih, njihovega tališča in vrelišča, njihove gostote, njihove kristalne strukture kot trdne snovi in njihovega izvora.
==== Splošne lastnosti ====
Za opis splošnih fizikalnih in kemijskih lastnosti kemičnih elementov se običajno uporablja več izrazov. Prva razlika je med [[kovina]]mi, ki zlahka prevajajo [[Elektrika|elektriko]], [[Nnekovina]]mi, ki je ne, in majhno skupino (''[[Polkovina|polkovine]]''), ki imajo vmesne lastnosti in se pogosto obnašajo kot [[polprevodnik]]i.
Bolj izpopolnjena klasifikacija je pogosto prikazana v barvnih predstavitvah periodnega sistema. Ta sistem omejuje izraza "kovina" in "nekovina" samo na nekatere širše opredelitve kovin in nekovin, pri čemer dodaja dodatne izraze za nekatere skupine širše obravnavanih kovin in nekovin. Različica te klasifikacije, ki se uporablja v periodnih tabelah, predstavljenih tukaj, vključuje: [[Aktinoidi|aktinoide]], [[Alkalijska kovina|alkalijske kovine]], [[Zemljoalkalijska kovina|zemeljskoalkalijske kovine]], [[halogen]]e, [[Lantanoidi|lantanoide]], [[Prehodni element|prehodne kovine]], [[Šibka kovina|šibke kovine]], [[Polkovina|polkovine]], [[Nekovina|reaktivne nekovine]] in [[Žlahtni plin|žlahtne pline]]. V tem sistemu so alkalijske kovine, zemeljskoalkalijske kovine in prehodne kovine, pa tudi lantanoidi in aktinoidi, posebne skupine kovin, na katere gledamo v širšem smislu. Podobno so reaktivne nekovine in žlahtni plini nekovine, gledano v širšem smislu. V nekaterih predstavitvah se halogeni ne ločujejo, pri čemer je [[astat]] opredeljen kot polkovina, drugi pa kot nekovine.
==== Stanje snovi ====
Druga pogosto uporabljeno osnovno razlikovanje med elementi je njihovo [[Agregatno stanje|agregatno stanje snovi]] (faza), bodisi je [[Trdnina|trdno]], [[Kapljevina|tekoče]] ali [[Plin|plinasto]], pri izbrani [[Standardni pogoji|standardni temperaturi in tlaku]] (STP). Večina elementov so trdnine pri običajnih temperaturah in atmosferskem tlaku, medtem ko jih je nekaj plinov. Samo [[brom]] in [[živo srebro]] sta tekočini pri 0 stopinjah Celzija in normalnem atmosferskem tlaku; [[cezij]] in [[galij]] sta pri tej temperaturi trdni snovi, a se stalia pri 28,4 °C in 29,8 °C
==== Tališče in vrelišče ====
Pri karakterizaciji različnih elementov se običajno uporabljata [[tališče]] in [[vrelišče]], običajno izražena v [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinjah Celzija]] pri tlaku ene atmosfere. Čeprav sta podatka znana za večino elementov, sta ena ali obe meritvi še vedno nedoločeni za nekatere radioaktivne elemente, ki so na voljo le v majhnih količinah. Ker [[helij]] pri atmosferskem tlaku ostane tekočina tudi pri [[Absolutna ničla|absolutni ničli]], ima v običajnih predstavitvah le vrelišče, brez tališča.
==== Gostote ====
{{Main|Gostota elementov (podatkovna stran)}}
=== Periodni sistem elementov ===
| |||