|
[[Slika:Ymer_dier_koen_Ødhumble.jpg|sličica|Ymir sesa Audumbline vime, ko ta iz ledu oblizuje Burija na sliki [[Nikolaj Abildgaard|Nikolaja Abildgaarda]], 1790]]
{{short description|Body of mythology of the North Germanic people}}
'''Ymir'''<ref>In {{lang-is|Ýmir}}, see {{cite dictionary|title=Ýmir, †Ymir|encyclopedia=Íslensk orðsifjabók|date=|year=1989|last=|first=|publisher=Orðabók Háskólans|location=Reykjavík|id=|url=|access-date=}}</ref> ({{IPAc-en|ˈ|iː|m|ɪər}},<ref>{{cite dictionary|url=http://www.dictionary.com/browse/ymir|title=Ymir|dictionary=[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]}}</ref> {{IPA-non|ˈymez̠|lang}}), imenovan tudi '''Aurgelmir''', '''[[Brimir]]''' ali '''Bláinn''', je v nordijski mitologiji prednik vseh [[Jötunn|jötnarjev]]. Ymir je omenjen v ''[[Poetična Eda|Poetični Eddi]]'', ki je bila sestavljena v 13. stoletju na podlagi starejšega tradicionalnega gradiva, v ''[[Prozna Edda|Prozni Eddi]]'', ki jo je napisal [[Snorri Sturluson]] v 13. stoletju, in v poeziji [[Skald|skaldov]]. Več verzov iz štirih pesmi, zbranih v ''Poetični Eddi'', govori o Ymirju kot o prvobitnem bitju, ki se je rodilo iz strupa, ki je kapljal iz ledenih rek, imenovanih [[Élivágar]], in živelo v praznini[[Ginnungagap]]. Ymir je bil moški in ženska ter je iz njunih pazduh rodil moškega in žensko, njuni nogi pa sta skupaj rodili šestglavo bitje. [[Buri (mitologija)|Burijevi]] vnuki, [[Azi|bogovi]] [[Odin]], [[Vili in Vé]], so iz njegovega mesa ustvarili [[Zemlja|Zemljo]] (drugod poosebljeno kot [[boginja]] [[Jörd]]), iz njegove krvi ocean, iz njegovih kosti gore, iz njegovih las drevesa, iz njegovih možganov oblake, iz njegove lobanje nebesa, iz njegovih obrvi pa srednje kraljestvo, [[Midgard]], v katerem živi človeštvo. Poleg tega je v enem od verzov zapisano, da so bogovi dali življenje [[Palček|škratom]] iz Ymirjevega mesa in krvi (ali Zemlje in morja).
V ''Prozni Eddi'' je predstavljena pripoved, ki izhaja, dopolnjuje in se razlikuje od pripovedi v ''Poetični Eddi''. Po ''Prozni Eddi'' je po nastanku Ymirja iz elementarnih kapljic nastala tudi [[Audumbla]], prvobitna krava, s katere mlekom se je hranil Ymir. V ''Prozni Eddi'' piše tudi, da so Ymirja ubili trije bogovi; bratje [[Odin]], [[Vili in Vé]] ter da je po Ymirjevi smrti njegova kri povzročila velikanski potop. Raziskovalci so razpravljali o tem, v kolikšni meri je Snorrijeva pripoved o Ymirju poskus sinteze koherentne pripovedi za namen ''[[Prozna Edda|Prozne Edde]]'' in v kolikšni meri je Snorri črpal iz tradicionalnega gradiva zunaj korpusa, ki ga navaja. Znanstveniki so na podlagi [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskega jezikoslovja]] in [[Primerjalna mitologija|primerjalne mitologije]] povezali Ymirja s [[Tuisto|Tuistom]], [[Pragermanščina|pragermanskim]] bitjem, ki ga je [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] opisal v svoji [[Etnografija|etnografiji]] ''[[Germania (Tacit)|Germania]]'' iz 1. stoletja našega štetja, in ugotovili, da Ymir spominja na prvobitno bitje, rekonstruirano v [[Praindoevropska mitologija|praindoevropski mitologiji]].
[[Slika:Tjängvide.jpg|sličica|347x347_pik|[[Slikovni kamen Tjängvide]] z ilustracijami iz nordijske mitologije.]]
'''Nordijska''' ali '''Skandinavska mitologija''' je zbirka [[Mitologija|mitov]] [[Severni Germani|severnogermanskih]] ljudstev, ki izvira iz [[Staronordijska religija|norveškega poganstva]] in se nadaljuje po pokristjanjevanju Skandinavije ter se prikazuje tudi v skandinavski folklori modernega obdobja. Nordijska mitologija je najsevernejši del [[Germanski jeziki|germanske]] mitologije in izhaja iz pragermanske folklore. Sestavljena je iz zgodb o različnih božanstvih, bitjih in junakih, ki izhajajo iz številnih virov pred poganskim obdobjem in po njem, vključno s srednjeveškimi rokopisi, arheološkimi predstavami in ljudskim izročilom.
Izvorna besedila omenjajo številne bogove, kot so bog [[Thor]] s svojim mogočnim [[Mjölnir|kladivom]], s katerim neusmiljeno obračunava s svojimi sovražniki; enooki vrhovni bog [[Odin]], ki po svetu nenehno išče znanje in človeštvu podari [[Runa|runsko abecedo]]; prelepa boginja [[Freyja]], mojstrica [[seid]] magije, oblečena v pernat plašč v katerem jaha v bitko izbirat med ubitimi; maščevalna boginja [[Skadi]], ki ima raje volčje zavijanje v zimskih gorah kot obalo morja; mogočni bog [[Njord]], ki lahko pomiri morje in ogenj ter podari bogastvo in zemljo; bog [[Freyr]], ki s svojo povezanostjo z vremenom in kmetijstvom človeštvu prinaša mir in zadovoljstvo; boginja [[Idun]], ki hrani jabolka, ki ti podarijo večno mladost; skrivnostni bog [[Heimdall]], ki je rojen iz devetih mater, sliši, kako raste trava, ima zlate zobe in doneč rog; [[Jötunn|jötunnov]] sin, bog [[Loki]], ki bogovom povzroči tragedijo s snovanjem smrti lepega sina boginje [[Frigg]], [[Balder|Baldra]]; in številna druga božanstva.
Večina ohranjene mitologije se osredotoča na težave bogov in njihovo interakcijo z drugimi bitji, kot so ljudje in [[Jötunn|jötnarji]], bitja, ki so lahko prijatelji, ljubimci, sovražniki ali družinski člani bogov. Kozmos v nordijski mitologiji sestavlja [[Nordijska kozmologija|devet svetov]], ki obkrožajo osrednje sveto drevo [[Yggdrasil]]. Časovne enote in kozmološki elementi so poosebljeni kot božanstva ali bitja. Pripovedujejo se različne oblike mita o stvarjenju, v katerem je svet ustvarjen iz mesa prvobitnega bitja [[Ymir|Ymirja]], prva dva človeka pa sta [[Ask in Embla]]. Ti svetovi naj bi se ponovno rodili po dogodkih [[Ragnarök|Ragnaröka]], ko pride do velikanske bitke med bogovi in njihovimi sovražniki, svet pa zajamejo plameni, nakar pride do ponovnega rojstva sveta. Tam se bodo srečali preživeli bogovi, dežela bo rodovitna in zelena, [[Líf in Lífthrasir|dva človeka]] pa bosta ponovno naselila svet.
Nordijska mitologija je predmet znanstvenih razprav vse od 17. stoletja, ko so ključna besedila pritegnila pozornost evropskih intelektualnih krogov. S pomočjo [[Primerjalna mitologija|primerjalne mitologije]] in [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskega jezikoslovja]] so znanstveniki odkrili elemente germanske mitologije, ki segajo vse do praindoevropske mitologije. V sodobnem obdobju je [[Romantika|romantični]] vikinški preporod ponovno vzbudil zanimanje za to tematiko in sklicevanja na nordijsko mitologijo je zdaj mogoče najti v sodobni popularni kulturi. Miti so v verskem kontekstu oživeli tudi med privrženci germanskega neopoganstva.
== Terminologija ==
Zgodovinska religija [[Nordijci|Nordijcev]] se običajno imenuje ''nordijska mitologija''. Uporabljata se tudi izraza ''skandinavska mitologija,''<ref>{{Cite book|last=Rooth|first=Anna Birgitta|url=https://books.google.com/books?id=w8AoAAAAYAAJ|title=Loki in Scandinavian Mythology|date=1961|publisher=[[:sv:Gleerups utbildning|C. W. K. Gleerup]]|author-link=:sv:Anna Birgitta Rooth}}</ref><ref>{{Cite book|last=Lindow|first=John|url=https://books.google.com/books?id=OWaBAAAAMAAJ|title=Murder and vengeance among the gods: Baldr in Scandinavian mythology, Edition 262|date=1997|publisher=[[Finnish Academy of Science and Letters|Suomalainen tiedeakatemia]]|isbn=9514108094|author-link=John Lindow}}</ref><ref>{{Cite book|last=Lindow|first=John|url=https://books.google.com/books?id=ed7WAAAAMAAJ|title=Scandinavian Mythology: An Annotated Bibliography|date=1988|publisher=[[Garland Science|Garland Pub.]]|isbn=0824091736|author-link=John Lindow}}</ref> ali ''severnogermanska mitologija.<ref>{{Cite book|last1=Murdoch|first1=Brian|title=[[Early Germanic Literature and Culture]]|last2=Hardin|first2=James N.|last3=Read|first3=Malcolm Kevin|date=2004|publisher=[[Boydell & Brewer]]|isbn=157113199X|pages=98–99|quote=Of even more importance is [[Snorri Sturluson]], the Icelandic scholar and politician, who did our knowledge of heathen religion such good service... he offers a scholarly portrayal of Old Norse mythology, which is admittedly heavily influenced by his Christian education and classical education, but remains nonetheless our most important medieval source for North Germanic mythology.|author-link=Brian O. Murdoch}}</ref>''
== Viri ==
[[Slika:Rökstenen.jpg|sličica|[[Runski kamen iz Röka]] (Ög 136), ki se nahaja v kraju [[Rök]] na Švedskem, vsebuje runski napis v [[Mlajša futharka|mlajši futharki]], ki se na različne načine sklicuje na nordijsko mitologijo..]]
Nordijska mitologija je v glavnem zapisana v narečjih [[Stara nordijščina|stare nordijščine]], [[Severnogermanski jeziki|severnogermanskega jezika]], ki so ga govorili Skandinavci v evropskem [[Srednji vek|srednjem veku]] in je prednik sodobnih [[Skandinavski jeziki|skandinavskih jezikov]]. Večina teh staronordijskih besedil je nastala na [[Islandija|Islandiji]], kjer je bilo zbrano ustno izročilo predkrščanskih prebivalcev otoka in zapisano v rokopisih. To se je zgodilo predvsem v 13. stoletju. Ta besedila vključujejo ''[[Prozna Edda|Prozno Eddo]]'', ki jo je v 13. stoletju sestavil [[Snorri Sturluson]], in ''[[Poetična Eda|Poetično Eddo]]'', zbirko pesmi iz starejšega tradicionalnega gradiva, ki je bila anonimno sestavljena v 13. stoletju.<ref name="EDDAS-IN-TIME">{{harvp|Faulkes|1995|pp=vi–xxi}}, and {{harvp|Turville-Petre|1964|pp=1–34}}.</ref>
''Prozna Edda'' je nastala kot priročnik za ustvarjanje [[Skáld|skaldske]] poezije—tradicionalne staronordijske poezije, ki so jo ustvarjali skaldi. Skaldska poezija, ki je bila prvotno prenašana ustno, uporablja [[aliteracijski verz]], [[Kenning|kenninge]] in več metričnih oblik. V ''Prozni Eddi'' so predstavljeni številni primeri del različnih skaldov iz obdobja pred in po pokristjanjevanju, pogosto pa se sklicuje tudi na pesmi iz ''Poetične Edde''. ''Poetična Edda'' je skoraj v celoti sestavljena iz pesmi, dodanih je nekaj proznih pripovedi, in ta poezija—''Eddska poezija''—uporablja manj kenningov. V primerjavi s skaldsko poezijo je eddska poezija razmeroma preprosta.<ref name="EDDAS-IN-TIME" />
V ''Prozni Eddi'' so vidne plasti [[Evhemerizem|evhemerizacije]], postopka, v katerem so božanstva in nadnaravna bitja predstavljena kot dejanska človeška bitja, ki obvladujejo magijo in so bila sčasoma [[Apoteoza|pobožanjena]], ali kot bitja, ki so bila demonizirana s pomočjo krščanske mitologije.{{sfnp|Faulkes|1995|pp=xvi–xviii}} Besedila, kot sta ''[[Heimskringla]]'', ki jo je v 13. stoletju napisal Snorri, in ''[[Gesta Danorum]]'', ki jo je [[Saxo Grammaticus]] v 12. stoletju na Danskem napisal v [[Latinščina|latinščini]], so rezultat velike količine evhemerizacije.{{sfnp|Turville-Petre|1964|pp=27–34}}
Številna druga besedila, kot so [[Saga (pripoved)|sage]], zagotavljajo dodatne informacije. Korpus sag sestavlja na tisoče zgodb, zapisanih v stari nordijščini, od islandskih družinskih zgodb ([[Islandske sage]]) do zgodb iz [[Preseljevanje ljudstev|obdobja preseljevanja]], ki omenjajo zgodovinske osebnosti, kot je [[Atila|Atila Hun]] ([[Legendarna saga|legendarne sage]]). Na predmetih in spomenikih, kot sta [[runski kamen iz Röka]] in [[amulet iz Kvinnebyja]], so runski napisi—besedila, napisana v [[Runa|runski abecedi]], avtohtoni abecedi germanskih ljudstev—, ki omenjajo like in dogodke iz nordijske mitologije.<ref name="SAGAS-AND-RUNES">{{harvp|Lindow|2001|pp=11–12}}, {{harvp|Turville-Petre|1964|pp=17–21}}, and {{harvp|MacLeod|Mees|2006|pp=27–28, 216}}.</ref>
Predmete iz arheoloških najdb je mogoče razlagati tudi kot upodobitve predmetov in oseb iz nordijske mitologije, kot so amuleti s kladivom [[Mjölnir]] boga [[Thor|Thora]], najdeni med poganskimi grobišči, in majhne srebrne ženske figure, razlagane kot [[valkire]] ali [[dise]], bitja, povezana z vojno in usodo.<ref name="HAMMER-AND-DISIR">Regarding the dísir, valkyries, and figurines (with images), see {{harvp|Lindow|2001|pp=95–97}}. For hammers, see {{harvp|Simek|2007|pp=218–19}}, and {{harvp|Lindow|2001|pp=288–89}}.</ref> Na podlagi zgodovinskega jezikoslovja in primerjalne mitologije lahko primerjave z drugimi potrjenimi vejami germanske mitologije (kot so starovisoko nemški [[Merseburški uroki]]) prav tako omogočijo vpogled v mitologijo.<ref name="MERSEBURG">{{harvp|Lindow|2001|pp=29–30, 227–28}}, and {{harvp|Simek|2007|pp=84, 278}}.</ref> Znanstveniki so na podlagi širših primerjav z mitologijo drugih indoevropskih ljudstev rekonstruirali veliko starejše mite.<ref name="INDO-EUROPEAN-COMP-MYTH">{{harvp|Puhvel|1989|pp=189–221}}</ref><ref>{{harvp|Mallory|2005|pp=128–42}}</ref>
Od mitskih zgodb in pripovedi, ki naj bi obstajale v srednjem veku, dobi Vikingov, obdobju preseljevanja in prej, je ohranjenih le malo pesmi in pripovedi.{{sfnp|Turville-Petre|1964|p=13}} Na nordijsko mitologijo se včasih sklicujejo tudi poznejši viri, ki segajo v moderno obdobje, kot je srednjeveški urok, ki ga je uporabljala Norvežanka [[Ragnhild Tregagås]]—v 14. stoletju je bila na Norveškem obsojena zaradi čarovništva— in uroki iz islandske [[Knjiga urokov|knjige urokov]] z naslovom ''[[Galdrabók]]'' iz 17. stoletja.<ref name="RAGNHILD-AND-GALDRABOK">Regarding Ragnhild Tregagås, see {{harvp|MacLeod|Mees|2006|p=37}}. For ''Galdrabók'', see {{harvp|Flowers|1989|p=29}}.</ref> Druge sledi, kot so [[Toponomastika|krajevna imena]] z imeni bogov, lahko zagotovijo dodatne informacije o božanstvih, kot je morebitna povezava med božanstvi na podlagi lokacije krajev z njihovimi imeni, njihove lokalne priljubljenosti in povezav z geološkimi značilnostmi.{{sfnp|Turville-Petre|1964|pp=2–3, 178}} Ena od ohranjenih pesmi je [[Stara angleščina|staroangleški]] rokopis [[Beowulf]].<ref>beowulf</ref>
== Mitologija ==
=== Bogovi in druga bitja ===
{{Main|Azi|Vani|Jötnar}}
{{See also|Seznam germanskih božanstev}}
[[Slika:Thor_wades_while_the_æsir_ride_by_Frølich.jpg|sličica|Na ilustraciji [[Lorenz Frølich|Lorenza Frølicha]] (1895) se bog Thor prebija skozi reko, medtem ko Aziji jezdijo po mostu [[Bifröst]].]]
Osrednji del pripovedi o nordijski mitologiji so stiske bogov in njihova interakcija z različnimi drugimi bitji, na primer z [[Jötnar|jötnarji]], ki so lahko prijatelji, ljubimci, sovražniki ali družinski člani bogov. V izvirnih besedilih so omenjeni številni bogovi. Kot je razvidno iz zapisov osebnih imen in krajevnih imen, je bil med Skandinavci v dobi Vikingov najbolj priljubljen [[Thor|Thor, bog grmenja]], ki je upodobljen kot bog, ki neusmiljeno preganjanja sovražnike z mogočnim kladivom [[Mjölnir]]. V mitologiji Thor uniči številne jötnarje, ki so sovražniki bogov ali človeštva, in se poroči z lepo zlatolaso boginjo [[Sif]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=287–91}}
V ohranjenih besedilih se pogosto omenja tudi bog [[Odin]]. Enooki z [[Geri in Freki|volkovi]] in [[Huginn in Muninn|krokarji]] obdan Odin s kopjem v roki po svetu išče znanje. Odin naj bi se kot požrtvovalno dejanje za devet dni in noči obesil na kozmološko drevo [[Yggdrasil]], da bi pridobil znanje runske abecede, ki jo je prenesel na človeštvo. Tesno je povezan s smrtjo, modrostjo in poezijo. Odin je upodobljen kot vladar [[Asgard|Asgarda]] in vodja [[Azi|Azijev]]. Odinova žena je mogočna boginja [[Frigg]], ki lahko vidi v prihodnost, a je nikomur ne pove, skupaj pa imata ljubljenega sina [[Balder|Baldra]]. Po vrsti sanj, v katerih Baldr sanja o svoji bližajoči smrti, [[Loki]] naposled njegove vizije izpolni. Baldr nato prebiva v [[Hel (lokacija)|Helu]], kraljestvu, [[Hel (bitje)|ki mu vlada istoimensko bitje]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=128–29, 247–52}}
Odin mora polovico svojega deleža mrtvih deliti z mogočno boginjo [[Freyja|Freyjo]]. Je lepa, čutna, nosi pernat plašč in uporablja [[seid]] magijo. V bitki izbere med ubitimi in svoje izbrance odpelje na svoje posmrtno polje [[Folkvang]]. Freyja žaluje za svojim pogrešanim možem [[Od|Odom]] in ga išče v oddaljenih deželah.{{sfnp|Lindow|2001|pp=118, 126–28}} V ohranjenih besedilih se pogosto omenja tudi Freyjin brat, bog [[Freyr]], ki je povezan z vremenom, kraljevsko družino, človeško spolnostjo in poljedelstvom ter ljudem prinaša mir in zadovoljstvo. Freyr se globoko zaljubi, ko zagleda prelepo jötunn [[Gerd]], in si pridobi njeno ljubezen, vendar za ceno svoje bodoče pogube.{{sfnp|Lindow|2001|pp=121–22}} Njun oče je mogočni bog [[Njord]]. Njord je močno povezan z ladjami in pomorstvom ter tudi z bogastvom in blaginjo. Mati Freyje in Freyra je [[Sestra-žena Njorda|Njordova sestra]] (njeno ime v izvirniku ni navedeno). Vendar obstaja več informacij o njegovi zvezi z boginjo smučanja in lova [[Skadi]]. Njuno razmerje je usodno, saj Skadi ne zdrži daleč od svojih ljubljenih gora, Njord pa od morske obale.{{sfnp|Lindow|2001|pp=241–43}} Freyja, Freyr in Njord skupaj tvorijo del bogov, znanih kot [[Vani]]. Čeprav so se Aziji in Vaniji še vedno razlikovali, so se združili na koncu [[Vojna med Aziji in Vaniji|vojne med Aziji in Vaniji]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=311–12}}
Čeprav so manj omenjeni, se v izvirniku pojavljajo številni drugi bogovi in boginje. (Za seznam teh božanstev glej [[Seznam germanskih božanstev]].) Med manj omenjenimi bogovi so boginja [[Idun]], ki nosi jabolka, in njen mož, skaldski bog [[Bragi]]; bog z zlatimi zobmi [[Heimdall]], rojen iz devetih mater; starodavni bog [[Tyr]], ki je med vezanjem velikega volka [[Fenrir (demon)|Fenrira]] izgubil desno roko; in boginja [[Gefjon]], ki je ustanovila današnjo [[Zelandija|Zelandijo]] na [[Danska|Danskem]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=86–88, 135–37, 168–72, 198–99, 297–99}}
Poleg bogov so v besedilih omenjena tudi različna druga bitja. [[Vilinec|Vilinci]] in [[Palček|škratje]] so pogosto omenjeni in zdi se, da so povezani, vendar so njihovi atributi nejasni, odnos med njimi pa dvoumen. Vilinci so opisani kot sijoči in lepi, medtem ko so škratje pogosto kovači.<ref>{{harvp|Lindow|2001|pp=99–102, 109–10}}, and {{harvp|Simek|2007|pp=67–69, 73–74}}.</ref> Pogosto se pojavlja skupina bitij, ki so opisana kot [[Jötunn|jötnar]], [[Jötunn|thursar]] in [[troli]] (vse pogosteje se jih označuje kot »[[Velikan|velikani]]«). Ta bitja lahko pomagajo bogovom, jih odvračajo ali pa zavzamejo njihovo mesto med bogovi.{{sfnp|Simek|2007|pp=108–09, 180, 333, 335}} Pogosto se omenjajo tudi [[norne]], [[dise]] in že omenjene [[valkire]]. Čeprav se njihove funkcije in vloge prekrivajo in razlikujejo, so vse kolektivna ženska bitja, povezana z usodo.<ref name="NORNS-DISIR-VALKYRIES">{{harvp|Lindow|2001|pp=95–97, 243–46}}. {{harvp|Simek|2007|pp=62–62, 236–37, 349}}.</ref>
=== Kozmologija ===
[[Slika:The_Ash_Yggdrasil_by_Friedrich_Wilhelm_Heine.jpg|sličica|Kozmološko osrednje drevo [[Yggdrasil]] je upodobljeno v delu ''The Ash Yggdrasil'' [[Friedrich Wilhelm Heine|Friedricha Wilhelma Heineja]] (1886)]]
[[Slika:The_Wolves_Pursuing_Sol_and_Mani.jpg|desno|sličica|Sonce Sol in luna Mani, ki ju preganjata volkova Sköll in Hati. ''Volkova, ki preganjata Sol in Mani'' [[J. C. Dollman|J. C. Dollmana]] (1909)]]
V [[Nordijska kozmologija|nordijski kozmologiji]] vsa bitja živijo v devetih svetovih, ki se nahajajo okoli kozmološkega drevesa [[Yggdrasil]]. Bogovi prebivajo v nebeškem kraljestvu [[Asgard]], ljudje pa v [[Midgard|Midgardu]], območju v središču vesolja. Poleg bogov, ljudi in jötnarjev v teh devetih svetovih živijo bitja, kot so škrati in vilinci. V mitih so pogosto opisana potovanja med svetovi, kjer lahko bogovi in druga bitja neposredno komunicirajo s človeštvom. Na Yggdrasilu živijo številna bitja, kot sta žaljiva veverica [[Ratatosk]] in jastreb [[Vedrfölnir]]. Drevo ima tri glavne korenine, ob vznožju ene od njih pa živi trojica [[Norne|norn]], ženskih bitij, povezanih z usodo.<ref name="YGGDRASIL">{{harvp|Lindow|2001|pp=319–32}}. {{harvp|Simek|2007|pp=375–76}}.</ref> Poosebljeni so elementi kozmosa, kot so Sonce (boginja [[Sol (boginja)|Sol]]), Luna (bog [[Mani (bog)|Mani]]) in Zemlja (boginja Jörd), ter časovne enote, kot sta dan (bog [[Dag (bog)|Dag]]) in noč (bog [[Nótt]]).{{sfnp|Lindow|2001|pp=91–92, 205–06, 222–23, 278–80}}
Posmrtno življenje je v nordijski mitologiji zapleteno. Mrtvi lahko odidejo v mračno kraljestvo [[Hel (lokacija)|Hel]]—kraljestvo, ki mu vlada istoimensko žensko bitje, lahko jih valkire popeljejo v Odinovo vojno dvorano [[Valhalla|Valhallo]] ali pa jih boginja [[Freyja]] izbere za bivanje na svojem polju [[Folkvang]].<ref name="HEL-VALHALLA-FÓLKVANGR">For Hel, see {{harvp|Lindow|2001|p=172}}, and {{harvp|Orchard|1997|p=79}}. For Valhalla, see {{harvp|Lindow|2001|pp=308–09}}, and {{harvp|Orchard|1997|pp=171–72}}. For Fólkvangr, see {{harvp|Lindow|2001|p=118}}, and {{harvp|Orchard|1997|p=45}}.</ref> Boginja [[Rán]] lahko zahteva tiste, ki umrejo na morju, boginjo [[Gefjon]] pa naj bi ob smrti obiskale device.<ref name="RÁN-AND-GEFJON">For Rán, see {{harvp|Lindow|2001|pp=258–59}}, and {{harvp|Orchard|1997|p=129}}. For Gefjon, see {{harvp|Orchard|1997|p=52}}.</ref> Besedila omenjajo tudi [[Reinkarnacija|reinkarnacijo]].{{sfnp|Orchard|1997|p=131}} Čas je predstavljen kot cikličen in linearen, nekateri raziskovalci pa trdijo, da je bil ciklični čas prvotna oblika mitologije.{{sfnp|Lindow|2001|pp=42–43}} V islandskih virih najdemo različne oblike kozmološke zgodbe o stvarjenju, v nekaterih besedilih pa se pogosto omenja prihodnje uničenje in ponovno rojstvo sveta—[[Ragnarök]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=1–2, 40, 254–58}}
=== Človeštvo ===
V skladu s ''Prozno Eddo'' in pesnitvijo ''Poetične Edde'' z naslovom ''Völuspá'' sta prvi človeški par sestavljala [[Ask in Embla]]; naplavljen les, ki ga je našla trojica bogov in mu vdihnila življenje v obliki treh darov. Po kataklizmi Ragnarök se ta proces ponovi v preživetju dveh ljudi iz lesa: [[Líf in Lífthrasir|Lífa in Lífthrasirja]]. Iz teh dveh ljudi naj bi se človeštvo ponovno naselilo na novi in zeleni zemlji.{{sfnp|Simek|2007|p=189}}
=== Vpliv na popularno kulturo ===
Z množičnim objavljanjem prevodov staronordijskih besedil, ki pripovedujejo o mitologiji severnogermanskih ljudstev, so se omembe nordijskih bogov in junakov razširile v evropsko literarno kulturo, zlasti v Skandinaviji, Nemčiji in Veliki Britaniji. V poznem 20. stoletju so se sklicevanja na nordijsko mitologijo pogosto pojavljala v [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] in [[Fantazija|fantazijski]] literaturi, [[Igra igranja vlog|igrah vlog]] in sčasoma tudi v drugih kulturnih izdelkih, kot so stripi in [[Anime|japonski animirani filmi]]. Sledi te religije je mogoče najti tudi v glasbi, ki ima svoj žanr, [[viking metal]]. Skupine, kot so [[Amon Amarth]], [[Bathory]], [[Burzum]] in [[Månegarm]], so napisale pesmi o nordijski mitologiji.
This is prevalent in the children's book series, [[Magnus Chase]], by Rick Riordan.
|
