Uporabnik:GeographieMan/peskovnik3: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
'''Nordijska''' ali '''Skandinavska mitologija''' je zbirka [[Mitologija|mitov]] [[Severni Germani|severnogermanskih]] ljudstev, ki izvira iz [[Staronordijska religija|norveškega poganstva]] in se nadaljuje po pokristjanjevanju Skandinavije ter se prikazuje tudi v skandinavski folklori modernega obdobja. Nordijska mitologija je najsevernejši del [[Germanski jeziki|germanske]] mitologije in izhaja iz pragermanske folklore. Sestavljena je iz zgodb o različnih božanstvih, bitjih in junakih, ki izhajajo iz številnih virov pred poganskim obdobjem in po njem, vključno s srednjeveškimi rokopisi, arheološkimi predstavami in ljudskim izročilom.
Izvorna besedila omenjajo številne bogove, kot so bog [[Thor]] s svojim mogočnim [[Mjölnir|kladivom]], s katerim neusmiljeno obračunava s svojimi sovražniki; enooki vrhovni bog [[Odin]], ki po svetu nenehno išče znanje in človeštvu podari [[Runa|runsko abecedo]]; prelepa boginja [[Freyja]], mojstrica [[
Večina ohranjene mitologije se osredotoča na težave bogov in njihovo interakcijo z drugimi bitji, kot so ljudje in [[Jötunn|jötnarji]], bitja, ki so lahko prijatelji, ljubimci, sovražniki ali družinski člani bogov. Kozmos v nordijski mitologiji sestavlja [[Nordijska kozmologija|devet svetov]], ki obkrožajo osrednje sveto drevo [[Yggdrasil]]. Časovne enote in kozmološki elementi so poosebljeni kot božanstva ali bitja. Pripovedujejo se različne oblike mita o stvarjenju, v katerem je svet ustvarjen iz mesa prvobitnega bitja [[Ymir|Ymirja]], prva dva človeka pa sta [[Ask in Embla]]. Ti svetovi naj bi se ponovno rodili po dogodkih [[Ragnarök|Ragnaröka]], ko pride do velikanske bitke med bogovi in njihovimi sovražniki, svet pa zajamejo plameni, nakar pride do ponovnega rojstva sveta. Tam se bodo srečali preživeli bogovi, dežela bo rodovitna in zelena, [[Líf in Lífthrasir|dva človeka]] pa bosta ponovno naselila svet.
Vrstica 26:
Od mitskih zgodb in pripovedi, ki naj bi obstajale v srednjem veku, dobi Vikingov, obdobju preseljevanja in prej, je ohranjenih le malo pesmi in pripovedi.{{sfnp|Turville-Petre|1964|p=13}} Na nordijsko mitologijo se včasih sklicujejo tudi poznejši viri, ki segajo v moderno obdobje, kot je srednjeveški urok, ki ga je uporabljala Norvežanka [[Ragnhild Tregagås]]—v 14. stoletju je bila na Norveškem obsojena zaradi čarovništva— in uroki iz islandske [[Knjiga urokov|knjige urokov]] z naslovom ''[[Galdrabók]]'' iz 17. stoletja.<ref name="RAGNHILD-AND-GALDRABOK">Regarding Ragnhild Tregagås, see {{harvp|MacLeod|Mees|2006|p=37}}. For ''Galdrabók'', see {{harvp|Flowers|1989|p=29}}.</ref> Druge sledi, kot so [[Toponomastika|krajevna imena]] z imeni bogov, lahko zagotovijo dodatne informacije o božanstvih, kot je morebitna povezava med božanstvi na podlagi lokacije krajev z njihovimi imeni, njihove lokalne priljubljenosti in povezav z geološkimi značilnostmi.{{sfnp|Turville-Petre|1964|pp=2–3, 178}} Ena od ohranjenih pesmi je [[Stara angleščina|staroangleški]] rokopis [[Beowulf]].<ref>beowulf</ref>
== Mitologija ==
=== Bogovi in druga bitja ===
{{Main|Azi|Vani|Jötnar}}
{{See also|Seznam germanskih božanstev}}
[[Slika:Thor_wades_while_the_æsir_ride_by_Frølich.jpg|sličica|Na ilustraciji [[Lorenz Frølich|Lorenza Frølicha]] (1895) se bog Thor prebija skozi reko, medtem ko Aziji jezdijo po mostu [[Bifröst]].]]
Osrednji del pripovedi o nordijski mitologiji so stiske bogov in njihova interakcija z različnimi drugimi bitji, na primer z [[Jötnar|jötnarji]], ki so lahko prijatelji, ljubimci, sovražniki ali družinski člani bogov. V izvirnih besedilih so omenjeni številni bogovi. Kot je razvidno iz zapisov osebnih imen in krajevnih imen, je bil med Skandinavci v dobi Vikingov najbolj priljubljen [[Thor|Thor, bog grmenja]], ki je upodobljen kot bog, ki neusmiljeno preganjanja sovražnike z mogočnim kladivom [[Mjölnir]]. V mitologiji Thor uniči številne jötnarje, ki so sovražniki bogov ali človeštva, in se poroči z lepo zlatolaso boginjo [[Sif]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=287–91}}
V ohranjenih besedilih se pogosto omenja tudi bog [[Odin]]. Enooki z [[Geri in Freki|volkovi]] in [[Huginn in Muninn|krokarji]] obdan Odin s kopjem v roki po svetu išče znanje. Odin naj bi se kot požrtvovalno dejanje za devet dni in noči obesil na kozmološko drevo [[Yggdrasil]], da bi pridobil znanje runske abecede, ki jo je prenesel na človeštvo. Tesno je povezan s smrtjo, modrostjo in poezijo. Odin je upodobljen kot vladar [[Asgard|Asgarda]] in vodja [[Azi|Azijev]]. Odinova žena je mogočna boginja [[Frigg]], ki lahko vidi v prihodnost, a je nikomur ne pove, skupaj pa imata ljubljenega sina [[Balder|Baldra]]. Po vrsti sanj, v katerih Baldr sanja o svoji bližajoči smrti, [[Loki]] naposled njegove vizije izpolni. Baldr nato prebiva v [[Hel (lokacija)|Helu]], kraljestvu, [[Hel (bitje)|ki mu vlada istoimensko bitje]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=128–29, 247–52}}
Odin mora polovico svojega deleža mrtvih deliti z mogočno boginjo [[Freyja|Freyjo]]. Je lepa, čutna, nosi pernat plašč in uporablja [[seid]] magijo. V bitki izbere med ubitimi in svoje izbrance odpelje na svoje posmrtno polje [[Folkvang]]. Freyja žaluje za svojim pogrešanim možem [[Od|Odom]] in ga išče v oddaljenih deželah.{{sfnp|Lindow|2001|pp=118, 126–28}} V ohranjenih besedilih se pogosto omenja tudi Freyjin brat, bog [[Freyr]], ki je povezan z vremenom, kraljevsko družino, človeško spolnostjo in poljedelstvom ter ljudem prinaša mir in zadovoljstvo. Freyr se globoko zaljubi, ko zagleda prelepo jötunn [[Gerd]], in si pridobi njeno ljubezen, vendar za ceno svoje bodoče pogube.{{sfnp|Lindow|2001|pp=121–22}} Njun oče je mogočni bog [[Njord]]. Njord je močno povezan z ladjami in pomorstvom ter tudi z bogastvom in blaginjo. Mati Freyje in Freyra je [[Sestra-žena Njorda|Njordova sestra]] (njeno ime v izvirniku ni navedeno). Vendar obstaja več informacij o njegovi zvezi z boginjo smučanja in lova [[Skadi]]. Njuno razmerje je usodno, saj Skadi ne zdrži daleč od svojih ljubljenih gora, Njord pa od morske obale.{{sfnp|Lindow|2001|pp=241–43}} Freyja, Freyr in Njord skupaj tvorijo del bogov, znanih kot [[Vani]]. Čeprav so se Aziji in Vaniji še vedno razlikovali, so se združili na koncu [[Vojna med Aziji in Vaniji|vojne med Aziji in Vaniji]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=311–12}}
Čeprav so manj omenjeni, se v izvirniku pojavljajo številni drugi bogovi in boginje. (Za seznam teh božanstev glej [[Seznam germanskih božanstev]].) Med manj omenjenimi bogovi so boginja [[Idun]], ki nosi jabolka, in njen mož, skaldski bog [[Bragi]]; bog z zlatimi zobmi [[Heimdall]], rojen iz devetih mater; starodavni bog [[Tyr]], ki je med vezanjem velikega volka [[Fenrir (demon)|Fenrira]] izgubil desno roko; in boginja [[Gefjon]], ki je ustanovila današnjo [[Zelandija|Zelandijo]] na [[Danska|Danskem]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=86–88, 135–37, 168–72, 198–99, 297–99}}
Poleg bogov so v besedilih omenjena tudi različna druga bitja. [[Vilinec|Vilinci]] in [[Palček|škratje]] so pogosto omenjeni in zdi se, da so povezani, vendar so njihovi atributi nejasni, odnos med njimi pa dvoumen. Vilinci so opisani kot sijoči in lepi, medtem ko so škratje pogosto kovači.<ref>{{harvp|Lindow|2001|pp=99–102, 109–10}}, and {{harvp|Simek|2007|pp=67–69, 73–74}}.</ref> Pogosto se pojavlja skupina bitij, ki so opisana kot [[Jötunn|jötnar]], [[Jötunn|thursar]] in [[troli]] (vse pogosteje se jih označuje kot »[[Velikan|velikani]]«). Ta bitja lahko pomagajo bogovom, jih odvračajo ali pa zavzamejo njihovo mesto med bogovi.{{sfnp|Simek|2007|pp=108–09, 180, 333, 335}} Pogosto se omenjajo tudi [[norne]], [[dise]] in že omenjene [[valkire]]. Čeprav se njihove funkcije in vloge prekrivajo in razlikujejo, so vse kolektivna ženska bitja, povezana z usodo.<ref name="NORNS-DISIR-VALKYRIES">{{harvp|Lindow|2001|pp=95–97, 243–46}}. {{harvp|Simek|2007|pp=62–62, 236–37, 349}}.</ref>
=== Kozmologija ===
[[Slika:The_Ash_Yggdrasil_by_Friedrich_Wilhelm_Heine.jpg|sličica|Kozmološko osrednje drevo [[Yggdrasil]] je upodobljeno v delu ''The Ash Yggdrasil'' [[Friedrich Wilhelm Heine|Friedricha Wilhelma Heineja]] (1886)]]
[[Slika:The_Wolves_Pursuing_Sol_and_Mani.jpg|desno|sličica|Sonce Sol in luna Mani, ki ju preganjata volkova Sköll in Hati. ''Volkova, ki preganjata Sol in Mani'' [[J. C. Dollman|J. C. Dollmana]] (1909)]]
V [[Nordijska kozmologija|nordijski kozmologiji]] vsa bitja živijo v devetih svetovih, ki se nahajajo okoli kozmološkega drevesa [[Yggdrasil]]. Bogovi prebivajo v nebeškem kraljestvu [[Asgard]], ljudje pa v [[Midgard|Midgardu]], območju v središču vesolja. Poleg bogov, ljudi in jötnarjev v teh devetih svetovih živijo bitja, kot so škrati in vilinci. V mitih so pogosto opisana potovanja med svetovi, kjer lahko bogovi in druga bitja neposredno komunicirajo s človeštvom. Na Yggdrasilu živijo številna bitja, kot sta žaljiva veverica [[Ratatosk]] in jastreb [[Vedrfölnir]]. Drevo ima tri glavne korenine, ob vznožju ene od njih pa živi trojica [[Norne|norn]], ženskih bitij, povezanih z usodo.<ref name="YGGDRASIL">{{harvp|Lindow|2001|pp=319–32}}. {{harvp|Simek|2007|pp=375–76}}.</ref> Poosebljeni so elementi kozmosa, kot so Sonce (boginja [[Sol (boginja)|Sol]]), Luna (bog [[Mani (bog)|Mani]]) in Zemlja (boginja Jörd), ter časovne enote, kot sta dan (bog [[Dag (bog)|Dag]]) in noč (bog [[Nótt]]).{{sfnp|Lindow|2001|pp=91–92, 205–06, 222–23, 278–80}}
Posmrtno življenje je v nordijski mitologiji zapleteno. Mrtvi lahko odidejo v mračno kraljestvo [[Hel (lokacija)|Hel]]—kraljestvo, ki mu vlada istoimensko žensko bitje, lahko jih valkire popeljejo v Odinovo vojno dvorano [[Valhalla|Valhallo]] ali pa jih boginja [[Freyja]] izbere za bivanje na svojem polju [[Folkvang]].<ref name="HEL-VALHALLA-FÓLKVANGR">For Hel, see {{harvp|Lindow|2001|p=172}}, and {{harvp|Orchard|1997|p=79}}. For Valhalla, see {{harvp|Lindow|2001|pp=308–09}}, and {{harvp|Orchard|1997|pp=171–72}}. For Fólkvangr, see {{harvp|Lindow|2001|p=118}}, and {{harvp|Orchard|1997|p=45}}.</ref> Boginja [[Rán]] lahko zahteva tiste, ki umrejo na morju, boginjo [[Gefjon]] pa naj bi ob smrti obiskale device.<ref name="RÁN-AND-GEFJON">For Rán, see {{harvp|Lindow|2001|pp=258–59}}, and {{harvp|Orchard|1997|p=129}}. For Gefjon, see {{harvp|Orchard|1997|p=52}}.</ref> Besedila omenjajo tudi [[Reinkarnacija|reinkarnacijo]].{{sfnp|Orchard|1997|p=131}} Čas je predstavljen kot cikličen in linearen, nekateri raziskovalci pa trdijo, da je bil ciklični čas prvotna oblika mitologije.{{sfnp|Lindow|2001|pp=42–43}} V islandskih virih najdemo različne oblike kozmološke zgodbe o stvarjenju, v nekaterih besedilih pa se pogosto omenja prihodnje uničenje in ponovno rojstvo sveta—[[Ragnarök]].{{sfnp|Lindow|2001|pp=1–2, 40, 254–58}}
=== Človeštvo ===
V skladu s ''Prozno Eddo'' in pesnitvijo ''Poetične Edde'' z naslovom ''Völuspá'' sta prvi človeški par sestavljala [[Ask in Embla]]; naplavljen les, ki ga je našla trojica bogov in mu vdihnila življenje v obliki treh darov. Po kataklizmi Ragnarök se ta proces ponovi v preživetju dveh ljudi iz lesa: [[Líf in Lífthrasir|Lífa in Lífthrasirja]]. Iz teh dveh ljudi naj bi se človeštvo ponovno naselilo na novi in zeleni zemlji.{{sfnp|Simek|2007|p=189}}
=== Vpliv na popularno kulturo ===
Z množičnim objavljanjem prevodov staronordijskih besedil, ki pripovedujejo o mitologiji severnogermanskih ljudstev, so se omembe nordijskih bogov in junakov razširile v evropsko literarno kulturo, zlasti v Skandinaviji, Nemčiji in Veliki Britaniji. V poznem 20. stoletju so se sklicevanja na nordijsko mitologijo pogosto pojavljala v [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] in [[Fantazija|fantazijski]] literaturi, [[Igra igranja vlog|igrah vlog]] in sčasoma tudi v drugih kulturnih izdelkih, kot so stripi in [[Anime|japonski animirani filmi]]. Sledi te religije je mogoče najti tudi v glasbi, ki ima svoj žanr, [[viking metal]]. Skupine, kot so [[Amon Amarth]], [[Bathory]], [[Burzum]] in [[Månegarm]], so napisale pesmi o nordijski mitologiji.
This is prevalent in the children's book series, [[Magnus Chase]], by Rick Riordan.
| |||