Kemični element: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
napačen izraz
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m +Periodni sistem elementov
Vrstica 1:
'''Kémijski element''' (tudi '''kémična prvína''') je [[snov]], ki je ni mogoče z nobenim [[kemija|kemijskim]] postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Kemični elementi se delijo na [[kovine]], polkovine in [[nekovine]], nekatere je mogoče dobiti le [[umetni element|umetno]]. Najmanjši delci kemičnega elementa so [[atom]]i.
 
 
== Poimenovanje ==
Vsaka kemijska prvina ima ime. Za nekatere prvine so v uporabi ljudska imena, ki se uporabljajo že dolgo (železo, zlato, žveplo, ogljik), drugi pa so dobili svoje ime po lastnostih (npr. klor po zeleni barvi, jod po vijolični barvi, živo srebro zaradi tekočega stanja). Nekatere prvine so dobile ime po značilnih [[spojina]]h ali [[rudnina]]h, npr. natrij po sodi (iz egipčanske besede ''nater''), fluor po [[fluorit]]u, kalcij po [[apno|apnu]] (latinsko ''calx''). Nekateri so dobili ime po ležišču (iterbij po [[Ytterbi]]ju, stroncij po [[Strontion]]u), drugi po mestih, državah, celinah (lutecij po latinskem poimenovanju za [[Pariz]], germanij po [[Nemčija|Nemčiji]], evropij, americij), [[planet]]ih (uran, neptunij, plutonij) ali po znanstvenikih (ajnštajnij, mendelevij).<ref name=Brencic>Brenčič J., Lazarini F. Splošna in anorganska kemija za gimnazije, strokovne in tehniške šole. DZS, Ljubljana 1995, četrta izdaja: str. 118.</ref>
 
Imena prvin, ki so prevzeta iz drugih jezikov, imajo [[končaj]] -''ij'', razen izjem, kot so klor, brom, jod, uran. Imena novoodkritih prvin se brez izjem [[obrazilo|obrazilijo]] z -''ij'', npr. berkelij, kalifornij. Pisava je fonetična, razen pri novejših prvinah, poimenovanih po pomembnih znanstvenikih, se uporablja tudi izvorna pisava (ajnštajnij ali einsteinij po Einsteinu, kirij ali curij po zakoncih Curie ...).<ref name=Brencic/><ref>Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.</ref> Pravopis daje prednost poslovenjenim zapisom (npr. ajnštajnij pred einsteinij).<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.</ref>
 
== Seznam kemičnih elementov ==
<center>
{| class="sortable wikitable"
Vrstica 244 ⟶ 251:
</center>
 
== Periodni sistem elementov ==
== Poimenovanje ==
{{Main|Periodni sistem elementov}}
Vsaka kemijska prvina ima ime. Za nekatere prvine so v uporabi ljudska imena, ki se uporabljajo že dolgo (železo, zlato, žveplo, ogljik), drugi pa so dobili svoje ime po lastnostih (npr. klor po zeleni barvi, jod po vijolični barvi, živo srebro zaradi tekočega stanja). Nekatere prvine so dobile ime po značilnih [[spojina]]h ali [[rudnina]]h, npr. natrij po sodi (iz egipčanske besede ''nater''), fluor po [[fluorit]]u, kalcij po [[apno|apnu]] (latinsko ''calx''). Nekateri so dobili ime po ležišču (iterbij po [[Ytterbi]]ju, stroncij po [[Strontion]]u), drugi po mestih, državah, celinah (lutecij po latinskem poimenovanju za [[Pariz]], germanij po [[Nemčija|Nemčiji]], evropij, americij), [[planet]]ih (uran, neptunij, plutonij) ali po znanstvenikih (ajnštajnij, mendelevij).<ref name=Brencic>Brenčič J., Lazarini F. Splošna in anorganska kemija za gimnazije, strokovne in tehniške šole. DZS, Ljubljana 1995, četrta izdaja: str. 118.</ref>
{{Periodic table}}
 
Imena prvin, ki so prevzeta iz drugih jezikov, imajo [[končaj]] -''ij'', razen izjem, kot so klor, brom, jod, uran. Imena novoodkritih prvin se brez izjem [[obrazilo|obrazilijo]] z -''ij'', npr. berkelij, kalifornij. Pisava je fonetična, razen pri novejših prvinah, poimenovanih po pomembnih znanstvenikih, se uporablja tudi izvorna pisava (ajnštajnij ali einsteinij po Einsteinu, kirij ali curij po zakoncih Curie ...).<ref name=Brencic/><ref>Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.</ref> Pravopis daje prednost poslovenjenim zapisom (npr. ajnštajnij pred einsteinij).<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.</ref>
 
== Opombe ==