Matija Čop: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznake: vrnjeno ponavljanje znakov mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m Undid edits by Frenk presheren (talk) to last version by Erardo Galbi Oznaki: razveljavitev SWViewer [1.4] |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}}
'''Matija Čop''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[literarni zgodovinar]] in [[kritik|književni kritik]], * [[26. januar]] [[1797]], [[Žirovnica]], † [[6. julij]] [[1835]], [[Sava]] pri [[Tomačevo|Tomačevem]].
[[File:Matija Čop-Navje.jpg|thumb|Nagrobnik Matije Čopa iz črnega [[Kuclerjev kamnolom|lesnobrdskega apnenca]] na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. Po ideji slikarja [[Matevž Langus|Matevža Langusa]] je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek [[Ignacij Toman]]. Leta 1840 je [[France Prešeren]] zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: ''Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!''. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov.]]
Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.
Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]].
Nižjo in [[srednja šola|srednjo šolo]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Šolanje je nato nadaljeval v Ljubljani in na [[Dunaj]]u, kjer je tri leta študiral tedanjo »filozofijo«. Leta 1817 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in bil do leta 1820 bogoslovec. Nato je postal [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1820-1822) in v [[Lvov|Lvovu]] (1822-1827), kjer je bil zadnji dve leti tudi profesorski pripravnik na [[univerza|univerzi]]. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto [[licej|licejskega]] [[knjižničar|knjižničarja]] in po letu 1831 je opravljal le to službo.
Leta 1835 je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v [[reka|reki]] Savi pri Tomačevem. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev ''[[Krst pri Savici]]'', elegijo ''V Spomin Matije Čopa'' in mu zložil nagrobni napis.
== Šolanje ==
| |||