Papež Benedikt XIII.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 196:
Na božični večer je papež izredno slovesno začel [[sveto leto]]. Najprej je šel iz oblačilne sobe z nosilnico v [[Sikstinska kapela|Sikstinsko kapelo]]. Nato je sledil sprevod, ki se je ustavil, ko je prišel do [[obelisk]]a na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Vatikanskem trgu]]; nato je krenil proti naddverju Svetega Petra. Tam se je papež spustil z nosilnice in se povzpel na prestol, postavljen blizu svetih vrat, kjer so bili očetje [[jezuiti]] – tedaj vatikanski spovedniki – z gorečimi svečami. Papež je vzel srebrno [[kladivo ]] in z običajnim obredom udaril po zidu, kjer je bil križ. Ko so bila sveta vrata odprta, se je zaslišalo streljanje topništva z [[Angelski grad, Rim|Angelskega gradu]], in praznični zvok svetih [[trobenta |trobent]]. Benedikt XIII je vstopil skozi ta vrata s križem na drogu v desnici in s prižgano svečo v levici. Sedeč na prestolu je sprejel poljub nog od tistih vitezov sv. Petra in Pavla, ki jim je zaupal skrbništvo nad štirimi svetimi vrati. Kardinalski namestniki za druge bazilike so bili: [[Fabrizio Paolucci]], škof v Portu za [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Sv. Pavla]], [[Benedetto Pamfilii]] za [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Sv. Janeza]], za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marijo Snežno]] pa [[Pietro Ottoboni]]<br>
12. januarja je z določili [[odlok]]a »[[Pontificia sollicitudo]]« <ref> knjiga. XI omenjene zbirke str. 373 </ref>
Benedikt XIII je priskrbel [[redovnik|redovnicam]], [[pripravnik|pripravnicam]], [[oblat]]om, [[puščavnik]]om, [[jetnik]]om, [[bolnik]]om in vsem tistim, ki so ovirani pri obisku določenih cerkva, da ta dejanja z dovoljenjem spovednikov in predstojnikov zamenjajo z drugimi pobožnimi deli. Že 6. julija 1724 na podlagi bule ''[[Cum nos]]'', <ref>glej v
Čeprav je bilo vreme zelo mrzlo in snežno, so v [[Rim]] prišli mnogi izza gora. Cesar Karel VI. je petdesetim romarjev od začetka postnega časa dodelil po pol florina na dan, da so lahko pod skrbništvom nekega redovnika šli kupit jubilej. Z leti se je število tujcev povečalo do te mere, da je nadbratovščina Svete Trojice na svoje stroške prejela in vzdrževala v eni od družb tristo dvainosemdeset tisoč sto štirideset. <br>
Med temi je bilo ''tristo sedemdeset sužnjev'' različnih narodov, ki so jih v Tunisu odkupili očetje Usmiljenja z izplačilom devetdeset tisoč sto dvaindvajset skudov; naganljivejši prizor, ki ga v Rimu že dolgo ni bilo videti. Benedikt XIII je vsakemu podelil svetinjo s popolnim odpustkom v smrtni nevarnosti, veliko [[Agnus Dei|Agnusov Dei]], dvesto skudov, ki jih je bilo treba razdeliti med najrevnejše; na svoje stroške jih je hranil tudi še tri dni v gostišču omenjene nadbratovščine. Veliko romanj je prišlo tudi iz najbolj oddaljenih krajev Italije, pred cvetno nedeljo pa jih je bilo štirideset. Prvi od teh so prišli iz [[Torino|Torina]], v Rim pa so vstopili 22. januarja. Sprva jih je bilo v skupini šestintrideset posameznikov, a jih je tja prispelo le osemnajst: šestnajst jih je zbolelo med potjo, dva pa sta umrla zaradi slabega vremena. <br>
V tem svetem letu je papež dal čudovite primere svoje zelo živahne dobrodelnosti. Pridigal je, podeljeval [[birma|birmo]] in [[duhovniško posvečenje]], obiskoval bolnike, med katerimi je mnogim podelil [[bolniško maziljenje|maziljenje]], ko jih je poprej poslušal njihove [[sveta spoved|spovedi]]. To je počenjal tudi v bolnišnicah, kjer je pomagal bolnikom. Romarjem je umival noge in jih še vedno postregel pri mizi. Kardinali in rimsko plemstvo niso prenehali posnemati teh oznanjevalnih primerov. <br>
Ob tej priložnosti so prihajali v mesto tudi ugledni tujci, med katerimi so bili tudi [[Medici di Ottaiano]], papežev nečak [[Orsini, vojvoda Gravina]], ''vojvoda Bavarski'', volilec Svetorimskega cesarstva s svojim bratom [[Ferdinand]]om, princeso [[Violante Bavarska|Violante Bavarsko]], vdovo velikega vojvode toskanskega, z velikim spremstvom. Obiskala je bazilike, v bolnišnici Svete Trojice pa je umivala noge in dajala hrano številnim romarjem. Med princesinimi spremljevalci je prišel tudi sienski pesnik [[Bernardino Perfetti|Perfetti]]<ref>''Bernardino Perfetti'' (it: Stefano Bernardino cavalier Perfetti
Da bi bilo sveto leto bolj slovesno, je Benedikt XIII praznoval "pokrajinski cerkveni zbor italijanskih škofov" za prenovo cerkvene discipline in odobril nekdanje češčenje kot blaženih šesterice med sedmerimi ustanovitelji reda servitov, in sicer so to: [[Bonfigliolo Monaldi]], [[Boneption Manetti]], [[Manetto dell'Antella]], [[Amadio Amidei]], [[Uguccione Uguccioni]] in [[Sostegno Sostegni]], medtem ko je k blaženim prištel sedmega ustanovitelja [[Alessio Falconieri
Po končanem obdobju svetega leta, ki se je začelo 24. decembra 1724, se je še isti dan naslednjega leta končalo z običajnimi slovesnostmi zapiranja svetih vrat. Papež ga je izvedel v vatikanski baziliki, kardinali namestniki pa v običajnih treh bazilikah.
</blockquote>
| |||