Otto von Bismarck: Razlika med redakcijama

=== Mlad politik ===

Leta 1847 je bil Bismarck, star 32 let, izbran za predstavnika v novoustanovljenem pruskem zakonodajnem organu, ki se je imenoval Vereinigter Landtag. Tam si je pridobil sloves rojalističnega in reakcionarnega politika z darom za ostro retoriko. Odkrito je zagovarjal idejo, da ima monarh [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico za vladanje]]. K njegovi izvolitvi sta pripomogla brata Gerlach, pietistična luteranca, katerih ultrakonzervativna frakcija je bila znana pod imenom Kreuzzeitung po njihovem časopisu ''Neue Preussische Zeitung'', ki je dobil tak vzdevek zaradi železnega križa na naslovnici.<ref>Steinberg, 2011, stran 93.</ref><ref>Pflanze 1971, stran 56.</ref>

Marca 1848 se je Prusija soočila z revolucijo (ki je potekala v sklopu revolucij po celotni Evropi leta 1848), s katero se je spopadel kralj Friderik Viljem IV. Vladar je bil najprej naklonjen uporabi oboroženih sil za zatiranje upora, nazadnje pa je zavrnil zapustitev Berlina zaradi varnosti vojaškega štaba v Potsdamu. Bismarck je pozneje zapisal, da so <nowiki>''</nowiki>sablje pruskih častnikov zvenele v njihovih nožnicah<nowiki>''</nowiki>, ko so izvedeli, da kralj revolucije ne bo zadušil s silo. Liberalcem je ponudil več stvari: nosil je črno-rdeče-zlate revolucionarne barve (danes sestavljajo zastavo Nemčije), obljubil je razglasitev ustave, strinjal se je z združitvijo Prusije in drugih nemških držav v enotno nacionalno državo in za predsednika pruske vlade imenoval liberalca [[Gottfried Ludolf Camphausen|Gottfrieda Ludolfa Camphausna]].<ref>Steinberg, 2011, stran 89.</ref>

 

 

Leta 1849 je bil Bismarck izvoljen v Landtag. Na tej stopnji svoje kariere je nasprotoval združitvi Nemčije in trdil, da bo Prusija s tem izgubila neodvisnost. Sprejel je svoje imenovanje za enega od predstavnikov Prusije v erfurtskem parlamentu, skupščini nemških držav, ki se je sestala, da bi razpravljala o načrtih za unijo, vendar je to storil le zato, da bi lahko učinkoviteje nasprotoval predlogom tega organa. Parlament ni uspel doseči združitve, saj niimel podpore dveh najpomembnejših nemških držav, Prusije in Avstrije. Septembra 1850 je bila po sporu o Hessnu (hessenska kriza leta 1850<ref>Alan Palmer, ''Bismarck'' [Charles Scribner Publishers: New York, 1976] stran 41.</ref>) Prusija ponižana in prisiljena priznati premoč Avstrije (ki jo je podpirala Rusija) v tako imenovani Punktaciji v Olmützu.<ref>Alan Palmer, ''Bismarck'', stran 42.</ref> Načrt za združitev Nemčije pod pruskim vodstvom, ki ga je predlagal pruski premier Radowitz, je bil opuščen.

== Poznejše življenje ==

[[Slika:Hamburg-Bismarck-Denkmal.jpg|thumb|right|Bismarck-Monument, Hamburg]]

== Glej tudi ==

{{Portal-Vojaštvo}}

* [[seznam nemških kanclerjev]]

* [[Bismarckov model zdravstvenega varstva]]

{{Sklici|2}}

 

 

{{GermanFMs}}

{{Kanclerji Nemčije}}