Tanzanija: Razlika med redakcijama

| pages=1085–89 | last2=Avery | first2=D.H. | doi=10.1126/science.201.4361.1085| bibcode=1978Sci...201.1085S | s2cid=37926350 }}</ref>

 

Popotniki in trgovci iz Perzijskega zaliva in Indije so obiskovali vzhodnoafriško obalo že od začetka 1. tisočletja našega štetja.<ref>{{cite book | first=Kevin | last=Shillington | title=Encyclopedia of African History 3-Volume Set | url=https://books.google.com/books?id=umyHqvAErOAC&pg=PA1510 | date=2013 | publisher=Routledge | isbn=978-1-135-45670-2 | page=1510}}</ref>

 

Rast egiptovskega in perzijskega ladijskega prometa iz Rdečega morja in Perzijskega zaliva je oživila trgovino v Indijskem oceanu, zlasti potem, ko se je [[Fatimidski kalifat]] preselil v [[Fustat]] (sodobni [[Kairo]]). Svahili kmetje so gradili vse bolj gosta naselja, da bi se vključili v trgovino, ki so tvorila najzgodnejše svahilske mestne države. Kraljevini Venda-Shona v Mapungubveju in Zimbabveju v Južni Afriki oziroma Zimbabveju sta približno v istem obdobju postala glavna proizvajalka zlata. Gospodarska, socialna in verska moč je bila vse bolj prisotna v [[Kilwa|Kilwi]], glavnem srednjeveškem mestu-državi Tanzanije. Kilwa je nadzorovala številna manjša pristanišča, ki segajo do sodobnega Mozambika. Sofala je postala glavni emporium zlata, Kilwa pa je obogatela s trgovino, ki leži na južnem koncu monsunov v Indijskem oceanu. Glavni tekmeci Kilwe so ležali na severu, v sodobni Keniji in sicer [[Mombasa]] in [[Malindi]]. Kilwa je ostala največja sila v vzhodni Afriki vse do prihoda Portugalcev ob koncu 15. stoletja<ref>Campbell, Gwyn. "Africa and the Indian Ocean World from Early Times to Circa 1900." Cambridge University Press. 2019</ref>

 

[[File:City of Kilwa, 1572.jpg|thumb|left|Upodobitev mesta [[Kilwa]] iz leta 1572, Unescova svetovna dediščina]]

Leta [[1498]] [[Portugalci|portugalski]] pomorščak [[Vasco da Gama]] na poti v Indijo razišče vzhodnoafriško obalo. Leta [[1506]] Portugalci zahtevajo nadzor nad celotno obalo, vendar je le ta neznaten. S pomočjo Arabcev uspejo obalni prebivalci pregnati Portugalce s področja severno od [[Ruvuma, reka|reke Ruvuma]] v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]]. Leta [[1841]] [[oman]]ski [[sultan]] [[Seyyid Said]] ([[1804]] - [[1856]]) z zahtevo nad obalnim pasom premakne svoje [[glavno mesto]] iz [[Masqat]]a na otok [[Zanzibar]], s čimer na območju osnuje močno arabsko elito.