Redakcija: 21:32, 18. januar 2022 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji dodano iz en wiki ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:55, 18. januar 2022 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji →‎Zgodovina: dodano iz en wiki Novejše urejanje →
Vrstica 75: == Zgodovina == [[File:Olduvai stone chopping tool (cropped).jpg\|thumb\|upright=1.1\|right\|1,8 milijona let staro orodje za rezanje kamna, odkrito v soteski Olduvai in na ogled v Britanskem muzeju.]] Do okoli leta 500 pr.n.št. so Tanzanijo zasedali izključno [[lovci-nabiralci]]. Prvi [[Kmetijstvo\|kmetovalci]], ki so vstopili v regijo, so bili kušitsko govoreči ljudje z [[Afriški rog\|Afriškega roga]]. S širitvijo [[Bantustan\|Bantuja]] so poljedelci z železnim orodjem in orožjem prišli v Tanzanijo in začeli kultivirati zemljo za kmetijstvo (okupirali zemljo in podrli prvotno naravno ravnovesje). Zadnja večja [[etnična skupina]], ki je vstopila v regijo, so bili nilotski [[Nomadi\|pastirji]], ki so se v 18. stoletju začeli selili proti jugu iz [[Sudan (regija)\|Sudana]]. Ti so si prisvojili zemljo za pašnike in prav tako uničili prvotno naravno ravnovesje na dodatnih površinah. Vsaka od teh širitev poljedelcev in živinorejcev je prizadela populacije [[Avtohtona vrsta\|avtohtonih]] lovcev-nabiralcev, ker so izgubile okoljske vire (del svojega teritorija in naravnega habitata za divjad in raznoliko rastlinstvo). Skupine [[Hadza]] in [[Sandawe]], ostanki avtohtonih populacij lovcev-nabiralcev, so bile nekoč veliko bolj razširjene. Pritisk nanje se še vedno stopnjuje. Sandawe so že postali poljedelci. Plemena [[Iraku]] in [[Datoga]] se od 19.stoletja umikajo pred nomadskimi pastirji [[Masaji]]. Južno od Hadz so okoli leta 1850 začeli živeti poljedelci [[Isanzu]] (bantu jezikovna skupina). Zahodno od jezera Eyasi pritiskajo na Hadze še Masaji in [[Sukuma]]. === Predzgodovina === Obalno področje je poznano tujcem že v rimski dobi. [[Arabci\|Arabski]] trgovci v [[8. stoletje\|8. stoletju]] ustanovijo na obali številne trgovske postojanke. Kasneje v [[12. stoletje\|12. stoletju]] se jim pridružijo trgovci iz [[Perzija\|Perzije]] in [[Indija\|Indije]], ustanovijo mesta in manjše trgovske države.▼ Tanzanija je eno najstarejših stalno naseljenih območij na Zemlji. Sledovi fosilnih ostankov prednikov ljudi in hominidov segajo v [[kvartar]]no dobo.<ref name="Genetics">{{cite journal \| doi=10.1126/science.1172257 \| title=The Genetic Structure and History of Africans and African Americans \| journal=Science \| volume=324 \| issue=5930 \| pages=1035–44 \| year=2009 \| pmid=19407144 \| pmc=2947357 \| last1=Tishkoff \| first1=S. A. \| last2=Reed \| first2=F. A. \| last3=Friedlaender \| first3=F. R.\| last4=Ehret \| first4=C. \| last5=Ranciaro \| first5=A. \| last6=Froment \| first6=A. \| last7=Hirbo \| first7=J. B. \| last8=Awomoyi \| first8=A. A. \| last9=Bodo \| first9=J. M. \| last10=Doumbo \| first10=O. \| last11=Ibrahim \| first11 = M. \| last12=Juma \| first12=A. T. \| last13=Kotze \| first13=M. J. \| last14=Lema \| first14=G. \| last15=Moore \| first15=J. H. \| last16=Mortensen \| first16=H. \| last17=Nyambo \| first17=T. B. \| last18=Omar \| first18= S. A. \| last19=Powell \| first19=K. \| last20=Pretorius \| first20=G. S. \| last21=Smith \| first21=M. W. \| last22=Thera \| first22=M. A. \| last23=Wambebe \| first23=C. \| last24=Weber \| first24=J. L. \| last25=Williams \| first25=S. M.\| bibcode=2009Sci...324.1035T }}</ref> Za avtohtono prebivalstvo vzhodne Afrike se domneva, da so jezikovno izolirani lovci-nabiralci Hadza in Sandawe v Tanzaniji. Prvi val migracij so povzročili govorci južnih Kušitov, ki so se preselili na jug iz [[Etiopija\|Etiopije]] in[[Somalija\|Somalije]] v Tanzanijo. So predniki Iraqw, Gorowa in Burunge. Na podlagi jezikovnih dokazov je morda pred približno 4000 in 2000 leti v Tanzanijo prišlo tudi do dveh premikov vzhodnih Kušitov, ki izvirajo iz severno od [[Turkansko jezero\|Turkanskega jezera]]. Arheološki dokazi podpirajo sklep, da so se južni Niloti, vključno z Datoogi, preselili na jug iz današnje mejne regije Južni Sudan / Etiopija v osrednjo severno Tanzanijo pred 2900 do 2400 leti. Ti premiki so se zgodili približno v istem času kot naselitev železnodobnih Mašariki Bantu iz zahodne Afrike na območjih [[Viktorijino jezero\|Viktorijinega jezera]] in [[Tanganjiško jezero\|Tanganjiškega jezera]]. S seboj so prinesli zahodnoafriško tradicijo sajenja in glavno osnovno hrano [[jam]]. Kasneje so se iz teh regij preselili po preostali Tanzaniji pred 2300 do 1700 leti. Vzhodna nilotska ljudstva, vključno z [[Masaji]], predstavljajo novejšo migracijo iz današnjega Južnega Sudana v zadnjih 500 do 1500 letih.<ref>{{cite book \| first1=Phyllis \| last1=Martin \| first2=Patrick \| last2=O'Meara \| title=Africa \| url=https://archive.org/details/africa00mart \| url-access=registration \| date=1995 \| publisher=Indiana University Press \| isbn=978-0-253-20984-9}}</ref> Prebivalci Tanzanije so bili povezani s proizvodnjo železa. Ljudje Pare so bili glavni proizvajalci iskanega železa za ljudstva, ki so zasedla gorska območja severovzhodne Tanzanije.<ref>{{cite book \| last1=Shoup \| first1=John A. \| title=Ethnic groups of Africa and the Middle East : an encyclopedia \| date=2011 \| publisher=ABC-CLIO \| location=Santa Barbara, CA \| isbn=978-1-59884-362-0 \| page=67 \| url=https://books.google.com/books?id=GN5yv3-U6goC&pg=PA67}}</ref> Ljudje Haya na zahodnih obalah Viktorijinega jezera so izumili vrsto visoko vročega plavža, ki jim je omogočila kovanje ogljikovega jekla pri temperaturah, ki presegajo 1820 °C pred več kot 1500 leti.<ref>{{cite journal \| pmid=17830304 \| year=1978 \| last1=Schmidt \| first1=P. \| title=Complex iron smelting and prehistoric culture in Tanzania \| journal=Science \| volume=201 \| issue=4361 \| pages=1085–89 \| last2=Avery \| first2=D.H. \| doi=10.1126/science.201.4361.1085\| bibcode=1978Sci...201.1085S \| s2cid=37926350 }}</ref> == Srednji vek == Popotniki in trgovci iz Perzijskega zaliva in Indije so obiskovali vzhodnoafriško obalo že od začetka 1. tisočletja našega štetja.<ref>{{cite book \| first=Kevin \| last=Shillington \| title=Encyclopedia of African History 3-Volume Set \| url=https://books.google.com/books?id=umyHqvAErOAC&pg=PA1510 \| date=2013 \| publisher=Routledge \| isbn=978-1-135-45670-2 \| page=1510}}</ref> ▲~~Obalno področje je poznano tujcem že v rimski dobi.~~ [[Arabci\|Arabski]] trgovci v [[8. stoletje\|8. stoletju]] ustanovijo na obali številne trgovske postojanke.<ref>[http://www.bbc.co.uk/worldservice/africa/features/storyofafrica/7chapter5.shtml "The Story of Africa"]. ''BBC World Service''.</ref> Kasneje v [[12. stoletje\|12. stoletju]] se jim pridružijo trgovci iz [[Perzija\|Perzije]] in [[Indija\|Indije]], ustanovijo mesta in manjše trgovske države. Arheološke najdbe v Fukuchaniju, na severozahodni obali [[Zanzibar]]ja, kažejo na naseljeno kmetijsko in ribiško skupnost najkasneje iz 6. stoletja pred našim štetjem. Znatna količina najdenih ostankov kaže na lesene zgradbe, na najdišču pa so bile najdene kroglice školjk, mlinčki za perle in železova žlindra. Obstajajo dokazi o omejenem udejstvovanju v trgovini na dolge razdalje: najdena je bila majhna količina uvožene keramike, manj kot 1 % vseh najdb keramike, večinoma iz Zaliva in datirane v 5. do 8. stoletje. Podobnost s sodobnimi kraji, kot sta Mkokotoni in [[Dar es Salaam]], kaže na enotno skupino skupnosti, ki se je razvila v prvo središče obalne pomorske kulture. Zdi se, da so se obalna mesta v tem zgodnjem obdobju ukvarjala s trgovino v Indijskem oceanu in celinski Afriki. Trgovina se je hitro povečevala po pomenu in količini od sredine 8. stoletja in do konca 10. stoletja je bil Zanzibar eno od osrednjih svahilskih trgovskih mest.<ref>Horton, Mark and Middleton, Tom. "The Swahili: The Social Landscape of a Mercantile Community." (Oxford: Blackwell, 2010), 46.</ref> Rast egiptovskega in perzijskega ladijskega prometa iz Rdečega morja in Perzijskega zaliva je oživila trgovino v Indijskem oceanu, zlasti potem, ko se je [[Fatimidski kalifat]] preselil v [[Fustat]] (sodobni [[Kairo]]). Svahili kmetje so gradili vse bolj gosta naselja, da bi se vključili v trgovino, ki so tvorila najzgodnejše svahilske mestne države. Kraljevini Venda-Shona v Mapungubveju in Zimbabveju v Južni Afriki oziroma Zimbabveju sta približno v istem obdobju postala glavna proizvajalka zlata. Gospodarska, socialna in verska moč je bila vse bolj prisotna v [[Kilwa\|Kilwi]], glavnem srednjeveškem mestu-državi Tanzanije. Kilwa je nadzorovala številna manjša pristanišča, ki segajo do sodobnega Mozambika. Sofala je postala glavni emporium zlata, Kilwa pa je obogatela s trgovino, ki leži na južnem koncu monsunov v Indijskem oceanu. Glavni tekmeci Kilwe so ležali na severu, v sodobni Keniji in sicer [[Mombasa]] in [[Malindi]]. Kilwa je ostala največja sila v vzhodni Afriki vse do prihoda Portugalcev ob koncu 15. stoletja<ref>Campbell, Gwyn. "Africa and the Indian Ocean World from Early Times to Circa 1900." Cambridge University Press. 2019</ref> == Kolonizacija == [[File:City of Kilwa, 1572.jpg\|thumb\|left\|Upodobitev mesta [[Kilwa]] iz leta 1572, Unescova svetovna dediščina]] Leta [[1498]] [[Portugalci\|portugalski]] pomorščak [[Vasco da Gama]] na poti v Indijo razišče vzhodnoafriško obalo. Leta [[1506]] Portugalci zahtevajo nadzor nad celotno obalo, vendar je le ta neznaten. S pomočjo Arabcev uspejo obalni prebivalci pregnati Portugalce s področja severno od [[Ruvuma, reka\|reke Ruvuma]] v zgodnjem [[18. stoletje\|18. stoletju]]. Leta [[1841]] [[oman]]ski [[sultan]] [[Seyyid Said]] ([[1804]] - [[1856]]) z zahtevo nad obalnim pasom premakne svoje [[glavno mesto]] iz [[Masqat]]a na otok [[Zanzibar]], s čimer na območju osnuje močno arabsko elito.

Tanzanija: Razlika med redakcijama