Vinko Glanz: Razlika med redakcijama

Po končanem študiju [[ladjedelnica|ladjedelstva]] v [[Zagreb]]u je prišel v seminar [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniško fakulteto v Ljubljani]] in tam leta 1927 [[diploma|diplomiral]]. Za Plečnika je risal posamezne nagrobnike na Žalah (npr. nagrobnik Korun). Najprej je bil zaposlen pri spomeniško varstvenispomeniškovarstveni službi v [[Dubrovnik]]u (1930-1941), pred napadom na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] pa je bil nekaj časa arhitekt [[Dravska banovina|banske uprave v Ljubljani]]. Načrtoval je hotel ''Jugoslovanski kralj'' (danes ''hotel Slovenija''<ref name="rogaska-slovenija">[http://www.rogaska-slatina.si/mapa/23/32/51/hotel-slovenija-rogaska-slatina Hotel Slovenija]</ref>) v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] in modernistično poslopje gimnazije Vič. Po osvoboditvi je bil od leta 1953 gradbeni [[Svetnik (naziv)|svetnik]] pri Izvršnem svetu [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]]. Iz [[druga svetovna vojna|predvojnega]] obdobja je bolj znan nagrobnik [[Gregor Žerjav|Gregorju Žerjavu]] na Žalah, po vojni [[Primož Trubar|Trubarjev]] [[spomenik]] na [[Rašica, Velike Lašče|Rašici]], ki oba kažeta Plečnikov vpliv. Izjemna stavba je funkcionalističnaostala [[Gimnazija Vič|gimnazijegimnazija na Viču]] v Ljubljani, načrtovana že v tridesetih letih.

Po vojni je načrtoval poslovno-stanovanjske bloke, več reprezentančnih stavb na [[Brioni]]h, ureditev spomeniškega kompleksa [[Gramozna jama, Ljubljana|Gramozna jama]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=44728 Uradni-list.si - Sklep o razglasitvi Gramozne jame v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena]</ref> skupaj s svakom Borisom Kalinom, ki je bil avtor kipa talca. Leta 1951 je zasnoval [[Spomenik Svobode, Šiška|spomenik Svobode]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=44726 Uradni-list.si - Sklep o razglasitvi zgodovinskih spomenikov v Mestni občini Ljubljana za kulturne spomenike lokalnega pomena]</ref> in nekaj drugih spomenikov, kakor Trubarjev spomenik v vasi RašicaNOB. Leta 1958 je zasnoval svoje najbolj znano delo, [[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije|stavbo Ljudske skupščine]] (danes Državnega zbora Republike Slovenije) v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Bil je vodilni arhitekt prenove dvorca Brdo pri Kranju, ko so ga predelali v protokolarno rezidenco. Leta 1963 je premišljeno dozidal [[Šeškov dom]] v [[Kočevje|Kočevju.]] V nekdanji telovadnici je sedaj pokrajinski muzej.