Wikipedija

Uporabnik:Melaleuca alternifolia/peskovnik1: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Uporabnikov peskovnik}}
V [[Biologija|biologiji]] je '''propagul''' vsak material, ki služi propagaciji [[Organizem|organizma]] v naslednjo stopnjo njegovega [[Življenjski cikel|življenjskega cikla]], največkrat v obliki [[Biološko razširjanje|razširjanja]]. V večini primerov je propagul mogoče zlahka ločiti od starševskega organizma, saj se med seboj razlikujeta po izgledu. Med znane [[Takson|taksone]], ki proizvajajo propagule, spadajo zlasti [[rastline]] (razširjajo se v obliki [[Seme|semen]] in [[Spora|spor]]), [[glive]] (razširjajo se v obliki glivnih spor, npr. [[Ask|askospor]] [[Zaprtotrosnice|zaprtotrosnic]] in [[Bazidij|bazidiospor]] [[Prostotrosnice|prostotrosnic]]<ref>{{Navedi splet|title=Reproduction and dispersal - lichens|url=https://www.anbg.gov.au/lichen/reproduction-dispersal.html|website=www.anbg.gov.au|accessdate=2022-01-13|language=en}}</ref>) in [[bakterije]] (na primer endospore in mikrobne [[Cista (biologija)|ciste]]).<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Ellis|first=DavidH|last2=Pfeiffer|first2=TaniaJ|date=1990-10-13|title=Ecology, life cycle, and infectious propagule of Cryptococcus neoformans|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PII0140-6736(90)92283-N/abstract|magazine=The Lancet|language=English|volume=336|issue=8720|pages=923–925|doi=10.1016/0140-6736(90)92283-N|issn=0140-6736|pmid=1976940}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=propagul|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2022-01-13}}</ref>
[[Slika:Ixodes ricinus on dry grass.jpg|sličica|Navadni klop (''[[Ixodes ricinus]]'') je [[zunanji zajedavec]] ali ektoparazit, ki zajeda na telesni površini [[Vretenčarji|vretenčarjev]], tudi [[Človek|človeka]].]]
'''Zajedavstvo''' ali '''parazitizem''' je eden izmed [[Ekološki odnosov|ekoloških odnosov]], pri katerem [[organizem]], funkcionalno poznan kot '''zajedavec''' ali '''parazit''', drugega organizmu, tako imenovanemu [[Gostitelj (biologija)|gostitelju]], odvzema [[Energija|energijo]] in/ali [[Snov|snovi]], nujne za njegovo preživetje. Z izrazom [[okužba]] definiramo napad zajedavca na gostitelja, medtem ko [[virulentnost]] razlagamo kot škodo, ki jo zaradi parazita občuti gostitelj. Parazitizem je široko razširjen biološki odnos in po nekaterih ocenah se kar več kot polovica vseh vrst na [[Zemlja|Zemlji]] preživlja na tak način.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Ekologija : organizmi v prostoru in času|url=http://worldcat.org/oclc/448900966|publisher=Tehniška založba Slovenije|date=2006|isbn=86-365-0649-2|oclc=448900966|first=Tome,|last=Davorin.}}</ref>
 
V bolezenski biologiji pravimo, da [[Patogen|patogeni]] organizmi generirajo tako imenovane '''infektivne''' ali '''okužbene propagule''', ki služijo razširjanju različnih [[Bolezen|bolezni]]. Med tovrstne patogene sodijo [[bakterije]], [[virusi]], [[glive]] in [[protisti]]. Okužbeni propaguli se lahko med [[Gostitelj (biologija)|gostitelji]] širijo kar obdani z gostiteljevim materialov (npr. pri [[Gripa|gripi]] ali influenci se infektivni propaguli prenašajo v kapljicah gostiteljeve [[Slina|sline]] ali sluzi, ki se sproščata med [[Kašelj|kašljanjem]] ali [[Kihanje|kihanjem]], in po zraku potujejo v obliki [[Aerosol|aerosolov]] – takšno okužbo imenujemo aeorogena<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - aerogén|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5504510/aerogen?ld=95&query=oku%C5%BEba&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2022-01-13}}</ref> in [[Kapljična okužba|kapljična]] infekcija<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - okúžba|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530248/okuzba?ld=95&query=oku%C5%BEba&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2022-01-13}}</ref>).<ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Sasaki|first=A.|last2=Iwasa|first2=Y.|date=1991-04|title=Optimal growth schedule of pathogens within a host: switching between lytic and latent cycles|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2057912/|magazine=Theoretical Population Biology|volume=39|issue=2|pages=201–239|doi=10.1016/0040-5809(91)90036-f|issn=0040-5809|pmid=2057912}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=2|title=Insect pathology|url=https://www.worldcat.org/oclc/778786616|publisher=Elsevier/Academic Press|date=2012|location=Amsterdam|isbn=978-0-12-384984-7|oclc=778786616|first=Harry K.|last=Kaya|first2=Yoshinori|last2=Tanada}}</ref>
== Definicija ==
[[Slika:DOI.10.5772.F2.png|sličica|220x220px|[[Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika]] je parazit, ki svojega gostitelja, plodove [[Paradižnik|paradižnika]], uporablja kot [[habitat]].]]
V odnos zajedavstva sta vključena zajedavec (ali parazit) in gostitelj, pri čemer zajedavcu ta interakcija koristi, medtem ko tovrsten odnos na gostitelja deluje negativno. Parazit od gostitelja pridobi bodisi energijo bodisi snov, v nekaterih primerih celo oboje. Praviloma tipični par organizmov v interakciji parazitizma sestoji iz telesno manjšega parazita, ki ima izrazit razmnoževalni potencial in kratek generacijski čas, in precej večjega gostitelja z manjšim reproduktivnim potencialom ter daljšim generacijskim obdobjem. Navadno je gostitelj določenega parazita le ena izbrana [[Vrsta (biologija)|vrsta]], redkeje več. Nekateri paraziti se v enem gostitelju razmnožujejo s [[Spolno razmnoževanje|spolnim]] načinom razmnoževanja, medtem ko drug gostitelj predstavlja mesto njihovega [[Nespolno razmnoževanje|nespolnega razmnoževanja]]; takšna gostitelja sta izmenična. Organizem, ki v odnosu opravlja vlogo gostitelja, zajedavcu služi kot [[habitat]]. Ker je tak habitat živ, se je navadno sposoben braniti ali celo premikati. Posebnost habitata, ki ga za zajedavca predstavlja gostitelj, je tudi njegova izrazita razgibanost in heterogenost, zaradi česar paraziti v svojih gostiteljih zasedajo točno določene telesne dele (npr. specifične [[Organ (biologija)|organe]] ali [[Tkivo|tkiva]]).<ref name=":0" />
 
V hortikulturi je '''propagul''' vsak [[Rastline|rastlinski]] material, ki se uporablja za tako imenovano [[Propagacija rastlin|propagacijo rastlin]]. Pri [[Nespolno razmnoževanje|nespolnem razmnoževanju]] kot propagul pogosto služi rastlinski [[potaknjenec]]. Pri določenih rastlinah se lahko za isti namen uporablja tudi dele [[List|listov]] ali [[Korenina|korenin]]. Kadar govorimo o [[Spolno razmnoževanje|spolnem razmnoževanju]] rastlin, izraz propagul pripisujemo [[Seme|semenu]] ali [[Spora|spori]]. Pri [[Mikroprogacija|mikroprogaciji]], tipu nespolnega razmnoževanja, je mogoče uporabiti kateri koli rastlinski del, a se navadno poslužuje izrazito [[Meristem|meristematskih]] delov, kot so korenine in rastni vršički – [[Brst|brsti]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=7|title=Plant propagation : principles and practices|url=https://www.worldcat.org/oclc/48056156|publisher=Prentice Hall|date=2002|location=Upper Saddle River, N.J.|isbn=0-13-679235-9|oclc=48056156|first=Hudson T.|last=Hartmann|first2=Hudson T.|last2=Hartmann}}</ref>
=== Ekološka opredelitev ===
Ker sta v odnos zajedavstva vključeni dve različni vrsti, parazitizem uvrščamo med medvrstne odnose ali interakcije. Nadalje se lahko zajedavstvo opredeli kot enega izmed tipov [[Plenilstvo|plenilstva]] ali predacije, kajti gre za odnos, od katerega ima en od udeležencev korist (zajedavec), drug pa doživlja škodo (gostitelj). V primerjavi s klasičnimi tipi plenilstva parazitizem praviloma ne povzroča takojšnje [[Umrljivost|umrljivosti]], povezava med zajedavcem in gostiteljem pa je bolj tesna kot med plenilcem in plenom. V večini primerov je zajedavstvo v obliki [[Sožitje|sožitja]] ali simbioze – zajedavec in gostitelj sta med seboj zelo močno povezana in večino časa živita v paru, redkeje ju združujejo manj tesne povezave in več ne bivata v pravem sožitju. Parazitizmu soroden ekološki oziroma biološki odnos je [[mutualizem]], ki je prav tako v večini primerov simbiotska interakcija, a se razlikuje po tem, da imata oba sodelujoča organizma od odnosa korist.<ref name=":0" />
 
== Zajedavci ==
 
=== Tipologija ===
[[Slika:Ascaris lumbricoides adult worms.png|sličica|260x260_pik|Človeška glista ([[Ascaris lumbricoides|''Ascaris lumbricoides'']]) je makroparazit in notranji zajedavec.]]
V osnovi se zajedavce ločuje glede na njihovo velikost. Telesno majhni paraziti, ki praviloma zajedajo znotraj gostiteljevih [[Celica|celic]] in se tam tudi [[Razmnoževanje|razmnožujejo]], v gostitelju pa so pogosto prisotni v velikih številih, so tako imenovani [[Mikroparazit|mikroparaziti]]. Mednje sodijo [[Mikroorganizem|mikroorganizmi]], kot so [[bakterije]], [[virusi]] in [[praživali]]. Večji [[Makroparazit|makroparaziti]] parazitirajo v telesnih votlinah ali medceličnih prostorih gostitelja, medtem ko nekateri bivajo na gostiteljevih telesnih površinah.<ref name=":0" />
 
Druga delitev zajedavce ločuje po njihovem načinu bivanja. [[Zunanji zajedavec|Zunanji zajedavci]] ali ektoparaziti se preživljajo na gostiteljevih telesnih površinah. Ker živijo na gostiteljevem telesu, se ni razvil poseben razširjevalni mehanizem (velikokrat se med gostitelji širijo kar s [[Seme|semeni]], [[Spora|sporami]] ali [[Jajce|jajci]], ki jih prenašajo vodni tokovi ali vetrovi oziroma prehajajo med gostitelji ob njihovem stiku). Na ektoparazite zaradi njihovega načina bivanja močno vpliva zunanje [[okolje]]; ogrožajo jih različne [[Abiotski dejavnik|abiotske]] spremembe (recimo spremenljivo [[vreme]] ipd.), v večji meri pa so izpostavljeni plenjenju. Drug tip zajedavcev glede na način bivanja so tako imenovani [[Notranji zajedavec|notranji zajedavci]] ali endoparaziti, ki se preživljajo v gostiteljevi notranjosti. Tovrsten način življenja je od zajedavcev zahteval razvoj posebnih, kompleksnih in energetsko dragih razmnoževalnih ter razširjevalnih sistemov. Kot razširjevalci endoparazitov pogosto služijo drugi organizmi, ki jih zaradi njihove funkcije imenujemo [[Vektor (epidemiologija)|vektorji]]. Tipični vektor poskrbi za prenos zajedavca iz telesa enega gostitelja na drugega. V nekaterih primerih, ko zajedavec na vektorja učinkuje kot na svojega gostitelja in se v njem tudi razmnožuje, vektorski organizem služi kot vmesni gostitelj.<ref name=":0" />
[[Slika:Mistletoe in White Poplar 3.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Bela omela (''[[Viscum album]]'') je rastlinski [[delni zajedavec]] ali hemiparazit]]
Večina zajedavcev spada med tako imenovane [[Biotrof|biotrofe]]; so obvezni ali obligatni zajedavci, ki uspevajo zgolj, kadar so povezani z živim gostiteljem. V primeru gostiteljeve smrti, bodisi zaradi parazita bodisi kot posledica drugega živega ali neživega dejavnika, propade tudi biotrofni zajedavec. Posebna oblika zajedavcev so [[Nekrotrof|nekrotrofi]], ki povzročijo pogin svojega gostitelja (ali njegovega dela), nakar se dalje preživljajo na [[Kadaver|kadavru]] kot [[Dekompozicija|dekompozitorji]] ali razgrajevalci.<ref name=":0" />
 
Med parazitskimi [[Rastline|rastlinami]] poznamo [[Prave zajedavec|prave zajedavce]] ali holoparazite in [[Delni zajedavec|delne zajedavce]] ali hemiparazite. Holoparazitske rastline od gostitelja, ki ga zajedajo, pridobijo vse snovi, nujne za njihovo preživetje (vključujoč [[Voda|vodo]], [[Anorganska spojina|anorganske snovi]] in fotosintate – organske produkte [[Fotosinteza|fotosinteze]]). Ker tovrstnim rastlinam ni potrebno izvajati fotosinteze, so pogosto blede ali rjavkaste (nimajo zelenega [[Klorofil|klorofila]]) in jim manjkajo karakteristični rastlinski organi, na primer [[List|listi]] in [[Korenina|korenine]]. Dobro poznan holoparazit je raflezija (''[[Rafflesia arnoldii]]''), ki je človeškemu očesu vidna le enkrat letno, ko zunaj gostitelja razvije velik, kratkocvetoči [[cvet]]. Drugo skrajnost predstavljajo navadno zelene hemiparazitske rastline, ki od svojih gostiteljskih rastlin pridobivajo le anorganske snovi in vodo, organske fotosintate pa si proizvajajo same s pomočjo fotosinteze. Tipični polzajedavec je bela omela (''[[Viscum album]]''). Nepoznavalec lahko s paraziti zamenja [[Epifit|epifitske]] rastline, ki druge rastline uporabljajo zgolj kot podlago in jim s svojim delovanjem ne škodujejo.<ref name=":0" />
 
== Gostitelj ==
 
=== Obramba ===
[[Slika:Mikiola fagi (Cecidomyiidae sp.) gall, Nijmegen, the Netherlands.jpg|sličica|210x210_pik|Značilna [[Šiška (botanika)|šiška]] bukove hržice (''[[Mikiola fagi]]''), ki je po svojem izvoru drugače rastoče tkivo gostiteljske rastline]]
Četudi gostitelj za zajedavca predstavlja njegov življenjski prostor oziroma habitat, se tak organizem na prisotnost negativno delujočega parazita odziva na najrazličnejše načine. Obrambni mehanizmi so raznoliki in imajo variabilne učinke; nekateri parazita trajno odstranijo, drugi povzročijo začasno eliminacijo, tretji omiljujejo zajedavčevo negativno delovanje. Za rastline je značilna spremenjena rast okuženega in blizu ležečega tkiva, ki parazitu prepreči prehod v druge, še neokužene telesne dele. Nekatere rastline na tak način izolirano tkivno maso odvržejo; to je še posebej značilno za okužene rastlinske liste. Spremenjeno rast rastlinskega tkiva lahko sproži tudi sam parazit, pri čemer nastajajo tako imenovane [[Šiška (botanika)|šiške]], znotraj katerih se zajedavec razvija. Med obrambne mehanizme proti parazitom sodijo različne kemične metode, recimo napad s [[Sekundarni metabolit|sekundarnimi metaboliti]], kot so [[Antibiotik|antibiotiki]] in [[Antimikotik|antimikotiki]], ki ga pogosto prakticirajo [[rastline]] in [[glive]].<ref name=":0" />
 
Za obrambo [[živali]] pred napadajočimi zajedavci je ključen [[imunski sistem]]. [[Fagocit|Fagocitirajoče]] celice, ki krožijo po telesu, imajo sposobnost prepoznave in uničenja ([[Fagocitoza|fagocitoze]]) [[Tujek|tujkov]]. Določeni paraziti so se na imunske celice prilagodili s tako imenovano molekulsko [[Mimikrija|mimikrijo]], saj posedujejo specifične [[Antigen|antigene]], ki jih živalski imunski sistem ne prepoznava kot telesu tuje. [[Vretenčarji]] na zajedavce delujejo tudi s specifičnim oziroma [[Imunski sistem#Pridobljeni imunski sistem|pridobljenim imunskim odzivom]], ki v telesu ob prvem stiku s točno določenim parazitom izvede imunsko reakcijo in ustvari imunski spomin, zaradi katerega so vse nadaljnje okužbe s tem zajedavcem praviloma neuspešne.<ref name=":0" />
 
=== Vpliv zajedavca na gostitelja ===
[[Slika:Coronaviruses 004 lores.jpg|sličica|220x220_pik|Virus [[Prehlad|prehlada]] ima navadno nizko [[virulentnost]] in velik biološki [[Fitnes (biologija)|fitnes]].]]
Gostitelj zaradi delovanja zajedavca doživlja škodo. Najbolj vidna sta gostiteljevi znatno zmanjšana [[rodnost]] (nataliteta) in zvečana [[umrljivost]] (mortaliteta), učinki se v divjini izražajo tudi v manjši [[Tekmovanje (biologija)|tekmovalni]] sposobnosti, večji izpostavljenosti plenilcem in oteženemu pridobivanju hranil. Praviloma zajedavec ne povzroči takojšnje umrljivosti svojega gostitelja, kajti v splošnem velja, da imajo zajedavci z manjšo stopnjo virulentnosti (škode, ki jo prizadejejo gostitelju) povečan biološki [[Fitnes (biologija)|fitnes]] (doprinos k nadaljevanju svoje vrste). Parazitu namreč živ in aktiven gostitelj omogoči razširjanje k drugim gostiteljem, medtem ko bi prehitro propadel gostitelj vodil v omejeno širjenje in sledeč pogin samega zajedavca. Večinoma se virulentnost zajedavca manjša s starostjo točno določene interakcije med parazitom in gostiteljem (virulentnost je večja pri na novo vzpostavljenih odnosih in minimalna v evolucijsko starih interakcijah). Tipičen primer [[Človek|človeškega]] parazita z velikim fitnesom in nizko stopnjo virulentnosti je virus [[Prehlad|prehlada]], ki človeka navadno le blago prizadene, zaradi česar oboleli še naprej hodijo po opravkih in obveznostih ter na tak način razširjajo svojega mikroparazita. Določeni paraziti, za katere je značilen počasen razvoj [[Bolezen|bolezni]] v gostitelju, imajo veliko stopnjo virulentnosti in izrazito povečajo umrljivost v gostiteljevi populaciji.<ref name=":0" />
 
==== Vpliv na obnašanje ====
[[Slika:Reed warbler cuckoo.jpg|sličica|225x225_pik|Kukavice, ''[[Cuculus canorus]]'', so znani [[Gnezditveni zajedavec|gnezditveni zajedavci]], ki ležejo svoja [[Jajce|jajca]] v gnezda drugih ptic]]
Poznani so številni primeri, ko paraziti s svojim delovanjem vplivajo na obnašanje svojih vektorjev ali vmesnih gostiteljev in si na tak način zvečajo možnost za stik z glavnim gostiteljem. ''[[Dicrocoelium dendriticum]]'' je sesač ([[Trematoda]]), ki svojega vmesnega gostitelja, [[Mravlje|mravljo]], prisili, da spleza visoko na travno bilko in na tak način poveča verjetnost, da gostitelja poje [[ovca]], sesačev glavni gostitelj. Parazitska vrsta žive niti ([[Nematomorpha]]), ''[[Gordius dimorphus]]'', povzroči, da vmesni gostitelj, [[Bogomolke|bogomolka]], začne iskati blizu ležečo vodo in nato vanjo skoči. [[Komarji]] vrste ''[[Anopheles gambiae]]'', okuženi z zajedavcem plazmodijem, ''[[Plasmodium falciparum]]'', pikajo bolj frekventno kot neokužene živali.<ref name=":0" />
 
== Socialno zajedavstvo ==
[[Socialno zajedavstvo]] ali socialni parazitizem je posebna oblika zajedavstva, kjer zajedavec s svojim gostiteljem ne živi v [[Simbiont|simbiontskem]] odnosu in se ga hkrati ne poslužuje zaradi njegovih telesnih delov, temveč izkorišča gostiteljevo [[delo]]. Tudi pri socialnem parazitizmu gre za odnos, ki gostitelju škoduje in zajedavcu koristi, poleg medvrstnega odnosa pa se lahko vzpostavi tudi kot znotrajvrstna interakcija. Dobro poznan primer je [[Suženjstvo (biologija)|suženjstvo]], značilnost nekaterih [[Evsocialnost|evsocialnih]] žuželk (npr. [[Mravlje|mravelj]]), ki napadejo gostiteljevo [[Kolonija (biologija)|kolonijo]] in ukradejo [[Buba|bube]], nakar odrasli osebki gostitelja za svojega zajedavca opravljajo delo. Drug tip socialnega zajedavstva je [[kleptoparazitizem]], kjer zajedavec drugemu organizmu škoduje tako, da mu ukrade njegov plen, ki ga gostitelj še ni uspel zaužiti. Nekatere [[ptice]] (in vsaj ena [[Ribe|ribja]] vrsta) se poslužujejo posebne oblike socialnega parazitizma, ki ji pravimo [[gnezditveno zajedavstvo]] ali parazitizem. Zajedavski ptiči (na primer kukavica, ''[[Cuculus canorus]]'') ležejo svoja [[Jajce|jajca]] v gnezda drugih ptic – gostiteljskih vrst, ki so nato primorane skrbeti za zajedavčev naraščaj. Milejša oblika gnezditvenega parazitizma se pojavi, kadar zajedavec izžene gostiteljskega ptiča iz njegovega [[Gnezdo|gnezda]] in nato strukturo uporabi za svoje potomstvo.<ref name=":0" />
 
== Sklic ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Melaleuca_alternifolia/peskovnik1«