Biomolekula: Razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 7 meseci
m
pnp
m (tn)
m (pnp)
 
'''Biomolekula''' oz. '''biološka molekula''' je ohlapen razred [[molekula|molekul]], ki so prisotne v [[organizem|organizmih]] in so ključne za potek bioloških procesov, kot so [[delitev celic]], [[morfogeneza]] in [[razvojna biologija|razvoj]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bunge, M. |year=1979 |title=Treatise on Basic Philosophy |volume=4. Ontology II: A World of Systems |pages=61-62 |url=https://books.google.com/books?id=4hpNzUzH1E4C&lpg=PP1&hl=pt-BR&pg=PA61 |via=[[Google Books]]}}</ref> Obsegajo širok razpon [[spojina|spojin]], med njimi [[makromolekula|makromolekule]] ([[beljakovina|beljakovine]], [[ogljikovi hidrati]], [[lipid]]i in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]]) in manjše [[organska kemija|organske]] molekule, kot so primarni in [[sekundarni metabolit]]i. Pogosto so endogene, kar pomeni, da nastajajo v organizmu,<ref>{{cite book |author1=Voon, C.H. |author2=Sam, S.T. |title=Nanobiosensors for Biomolecular Targeting |date=2019 |publisher=Elsevier |isbn=978-0-12-813900-4 |chapter=2.1 Biosensors}}</ref> organizem pa za preživetje običajno potrebuje tudi določene eksogene biomolekule, ki jih pridobi s [[hrana|hrano]].
 
Z biomolekulami in njihovimi [[Kemijska reakcija|reakcijami]] se ukvarjata [[biokemija]] in [[molekularna biologija]], interdisciplinarni panogi [[biologija|biologije]] in [[kemija|kemije]]. Večina biomolekul je [[organska spojina|organskih spojin]], pri katerih štirje [[kemični element|elementi]] – [[ogljik]], [[vodik]], [[kisik]] in [[dušik]] (znani pod akronimom [[akronimCHON]]om CHON) – predstavljajo daleč največji delež mase. Poleg njih sta za biokemijske reakcije pomembnejša še [[fosfor]] in [[žveplo]] (skupaj CHONPS). To so najlažji elementi, ki lahko tvorijo [[kovalentna vez|kovalentne vezi]]. Preostanek predstavlja množica drugih elementov v neznatnih količinah.<ref>{{navedi dokument |author=Rozman, D. |date=2013-03-08 |title=Kemijske osnove življenja |url=http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/biokemija1/predavanja/predavanje13R13.pdf |publisher=[[Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani]]}}</ref> Značilnost biomolekul je, da v primeru [[kiralnost (kemija)|kiralnosti]] (možnosti zrcalne simetrije v zgradbi) nastaja praviloma samo en od [[enantiomer]]ov, medtem ko v reakcijah neživega sveta nastajajo [[racemna zmes|racemne zmesi]] enantiomerov. Tako so beljakovine sestavljene skoraj izključno iz L-[[aminokislina|aminokislin]], nukleinske kisline pa iz D-ogljikovih hidratov. To je posledica specifičnosti v zgradbi vezavnih mest [[encim]]ov, ki katalizirajo sintezo.<ref name="Rivera IslasMicheau2004">{{navedi knjigo |last1=Rivera Islas |first1=J. |last2=Micheau |first2=J.C. |last3=Buhse |first3=T. |chapter=The Origin of Biomolecular Chirality |editor1=Seckbach, J. |editor2=Chela-Flores, J. |editor3=Owen, T. |editor4=Raulin, F. |title=Life in the Universe. Cellular Origin and Life in Extreme Habitats and Astrobiology |volume=7 |year=2004 |pages=73–77 |doi=10.1007/978-94-007-1003-0_10}}</ref>
 
Zgradba mnogih vrst biomolekul in [[presnovna pot|presnovnih poti]] za njihovo sintezo je konstantna v zelo raznolikih organizmih, zaradi česar pravimo, da so »biokemijsko univerzalne«.<ref>{{cite book |last=Green |first=D. E. |last2=Goldberger |first2=R. |title=Molecular Insights into the Living Process |publisher=Academic Press |location=New York |year=1967 |url=https://books.google.com/books?hl=&id=xi6FAAAAIAAJ |via=Google Books}}</ref> T. i. teorija materialne enotnosti živih bitij je poleg [[celična teorija|celične teorije]] in [[evolucija|teorije evolucije]] eden od osrednjih konceptov v biologiji.<ref>{{cite book |last=Gayon |first=J. |chapter=La philosophie et la biologie |title=Encyclopédie philosophique universelle |volume=vol. IV, Le Discours philosophique |editor-first=J. F. |editor-last=Mattéi |publisher=Presses Universitaires de France |year=1998 |pages=2152–2171 |url=https://books.google.com/books?hl=&id=CWcKAQAAMAAJ |via=Google Books }}</ref>