Gorovje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Amanesciri2021 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 1:
[[File:Himalayas.jpg|thumb|upright=1.45|[[Himalaja]], najvišje gorovje na Zemlji, kot se vidi iz zraka]]
[[Slika:Dolomiten Fanes Blau.jpg|thumb|250px300px|[[Dolomiti]]]]
'''Gorovje''' je skupina [[gora]], ki jih obkrožajo [[ravnina|ravnine]] oz. [[nižina|nižine]]. Visoka so od 500 do 1000 metrov. Gorovja so po navadi ločena od drugih gorovij s [[gorski prelaz|prelazi]] in [[reka]]mi. Gore istega gorovja niso nujno istega [[geologija|geološkega]] izvora. Skupino gorovij imenujemo '''[[gorstvo]]'''.
 
'''Gorôvje''' je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine. Geomorfološko so obsežna, medsebojno povezana skupina goratih vzpetin. Glede na višino ločimo sredogorja in visoka gorovja. Glede na nastanek in obliko poznamo:
Geološka [[definicija]] opredeljuje gorovje kot skupino gora, ki lahko nastanejo kot posledica delovanja [[tektonska plošča|tektonskih plošč]].
* '''kaledónsko gorovje''' je nastalo s kaledonskim gubanjem; orogeneza, s katero se je v silurju in devonu dvignilo kaledonsko gorovje; tudi kaledonsko gubanje;
* '''nagubano gorovje'''; gorovje z gubami, ki se praviloma odražajo v pasovih višjega in nižjega sveta. Primeri so:
** kúpolasto gorovje; kupolasto dvignjen del Zemljine skorje, s katerega so z erozijo odstranjene zgornje plasti sedimentnih kamnin in tako razkrite spodnje metamorfne ali magmatske kamnine;
*** staro nagubano gorovje nastalo z gubanjem in drugimi tektonskimi premiki pred zgornjo kredo in ob koncu mezozoika;
*** mlado nagubano gorovje nastalo z gubanjem in drugimi tektonskimi premiki v zgornji kredi, terciarju in kvartarju;
** vulkánsko gorovje nastalo zaradi vulkanizma;
* '''planotasto gorovje''' je gorovje, kjer prevladujejo vršne planote;
* '''razlomljeno gorovje''', ki je zaradi prelomov in pestre geološke zgradbe razčlenjeno na več delov;
** razlomljeno nagubano gorovje je gorovje z nagubano in sočasno ali pozneje tektonsko razlomljeno geološko zgradbo;
* '''regenerirano gorovje''' je pomlajeno gorovje, nastalo v starejšem reliefu z mlajšim tektonskim dviganjem;
* '''sestavljeno gorovje''' je razvejano gorovje, ki ga sestavlja več izrazitih gorskih skupin;
* '''slemenasto gorovje''' je gorovje z vidno slemenitvijo zaradi gubanja Zemeljske skorje; gorovje s prevlado slemen in vmesnih dolin;
* '''variscično gorovje''' je nastalo z variscično orogenezo v devonu in karbonu;
** armorikánsko gorovje je del variscičnega gorovja iz mlajšega paleozoika; orogeneza, s katero se je v karbonu dvignilo gorovje; tudi armorikansko gubanje;
** hercinsko gorovje je del variscičnega gorovja iz mlajšega paleozoika; orogeneza, s katero se je med devonom in permom dvignilo hercinsko gorovje; tudi hercinsko gubanje;
* '''verižno gorovje''' je razsežnejše gorovje z medsebojno povezanimi hrbti in slemeni večjih nadmorskih višin.
 
Gorovja so po navadi ločena med seboj s [[preval]]i in / ali rečnimi [[dolina]]mi. Gore istega gorovja niso nujno istega [[geologija|geološkega]] izvora.
== Glej tudi ==
 
Večje, slabo razčlenjeno, navadno osamljeno gorovje ali gorski sklop z enotnimi geografskimi lastnostmi, imenujemo '''gorski masiv'''. Primer: Pohorje, Centralni masiv.
 
Geološka [[definicija]] opredeljuje gorovje kot naguban ali razlomljen ravni ali upognjen del Zemljine skorje, nastal pri orogenezi. Primer: Alpidi, Dinaridi.
 
== Podnebje ==
[[File:Andes 70.30345W 42.99203S.jpg|thumb|Andi, najdaljše gorovje na Zemlji, imajo dramatičen vpliv na podnebje Južne Amerike]]
Položaj gorskih verig vpliva na podnebje, na primer na dež ali sneg. Ko se zračne mase premikajo navzgor in čez gore, se zrak ohladi in povzroči orografske padavine (dež ali sneg). Ko se zrak spušča na zavetrni strani, se ponovno segreje (po adiabatni stopnji prekinitve) in postane bolj suh, saj mu je odvzeta večina vlage. Pogosto [[padavinska senca]] vpliva na zavetrno stran območja. Posledično velike gorske verige, kot so Andi, razdelijo celine v ločena podnebna območja.
 
== Glavna gorovja==
Večina geološko mladih gorskih verig na zemeljski površini je povezana bodisi s pacifiškim ognjenim obročem bodisi z alpskim pasom. [[Pacifiški ognjeni obroč]] vključuje [[Andi|Ande]] Južne Amerike, se razteza skozi severnoameriške Kordiljere vzdolž pacifiške obale, Aleutskega pogorja, preko Kamčatke, Japonske, Tajvana, Filipinov, Papue Nove Gvineje do Nove Zelandije.<ref>{{cite web|url=http://geography.about.com/cs/earthquakes/a/ringoffire.htm|first=Matt|last=Rosenberg|publisher=About.com|title=Pacific Ring of Fire}}</ref> Andi so dolgi 7000 kilometrov in se pogosto štejejo za najdaljši gorski sistem na svetu.<ref>{{cite book|title=The Pearson General Knowledge Manual|year=2012|page=A-36|first=Edgar|last=Thorpe|publisher=Pearson Education India}}</ref>
 
Alpski pas vključuje Indonezijo in jugovzhodno Azijo, preko Himalaje, Kavkaza, Balkanskega gorovja, Alp in se konča v španskih gorah in gorovju Atlas.<ref>{{cite book|title=Furnace of Creation, Cradle of Destruction|url=https://archive.org/details/furnaceofcreatio00ches|url-access=registration|first=Roy|last=Chester|page=[https://archive.org/details/furnaceofcreatio00ches/page/77 77]|year=2008|publisher=AMACOM Div American Mgmt Assn}}</ref> V pas spadajo tudi druga evropska in azijska gorovja. Himalaja vsebuje najvišje gore na svetu, vključno z Mount Everestom, ki je visok 8848 metrov in prečka mejo med Kitajsko in Nepalom.
 
Gorske verige izven teh dveh sistemov vključujejo Arktične Kordiljere, Ural, Apalače, Skandinavsko gorovje, Veliko ločnico, gorovje Altaj in gorovje Hidžaz. Če se opredelitev gorskega območja razširi na podvodne gore, potem Oceanski grebeni tvorijo najdaljši neprekinjen gorski sistem na Zemlji z dolžino 65.000 kilometrov.<ref>{{cite web|url=http://oceanservice.noaa.gov/facts/midoceanridge.html|title=The mid-ocean ridge is the longest mountain range on Earth|date=11 Jan 2013|publisher=US National Oceanic and Atmospheric Service}}</ref>
 
== Nezemeljska gorovja ==
[[File:Montes_Apenninus_AS15-M-1423.jpg|thumb|[[Montes Apenninus]] na [[Luna|Luni]] le nastal zaradi udarnega dogodka.]]
 
Gore na drugih planetih in naravnih satelitih Osončja, vključno z Luno, so pogosto izolirane in jih tvorijo predvsem procesi, kot so udarci, čeprav obstajajo primeri gorskih verig, ki so nekoliko podobni tistim na Zemlji. Zlasti Saturnova luna Titan<ref name="MitriBland2010">{{cite journal|last1=Mitri|first1=Giuseppe|last2=Bland|first2=Michael T.|last3=Showman|first3=Adam P.|last4=Radebaugh|first4=Jani|last5=Stiles|first5=Bryan|last6=Lopes|first6=Rosaly M. C.|last7=Lunine|first7=Jonathan I.|last8=Pappalardo|first8=Robert T.|title=Mountains on Titan: Modeling and observations|journal=Journal of Geophysical Research|volume=115|issue=E10|pages=E10002|year=2010|issn=0148-0227|doi=10.1029/2010JE003592|bibcode=2010JGRE..11510002M|s2cid=12655950|doi-access=free}}</ref> in Pluton<ref name="NASA-20150724-lg">{{cite web |last=Gipson |first=Lillian |title=New Horizons Discovers Flowing Ices on Pluto |url=http://www.nasa.gov/feature/new-horizons-discovers-flowing-ices-on-pluto |date=24 July 2015 |work=[[NASA]] |access-date=25 July 2015 }}</ref> prikazujeta velike gorske verige v verigah, sestavljenih večinoma iz ledu in ne kamnin. Primeri so Mithrim Montes in Doom Mons na Titanu ter Tenzing Montes in Hillary Montes na Plutonu. Nekateri zemeljski planeti, razen Zemlje, kažejo tudi skalnata gorovja, kot je Maxwell Montes na Veneri, višji od katerega koli na Zemlji<ref name="KeepHansen1994">{{cite journal|last1=Keep|first1=Myra|last2=Hansen|first2=Vicki L.|title=Structural history of Maxwell Montes, Venus: Implications for Venusian mountain belt formation|journal=Journal of Geophysical Research|volume=99|issue=E12|year=1994|pages=26015|issn=0148-0227|doi=10.1029/94JE02636|bibcode=1994JGR....9926015K|s2cid=53311663|url=https://semanticscholar.org/paper/209691b62a790a7b5626f2cac46c36fe190348f9}}</ref> in Tartarus Montes na Marsu.<ref name="Plescia2003">{{cite journal|last1=Plescia|first1=J.B.|title=Cerberus Fossae, Elysium, Mars: a source for lava and water|journal=Icarus|volume=164|issue=1|year=2003|pages=79–95|issn=0019-1035|doi=10.1016/S0019-1035(03)00139-8|url=https://zenodo.org/record/1259599|bibcode=2003Icar..164...79P}}</ref> Jupitrova luna Io ima gorske verige, nastale iz tektonskih procesov, vključno z Boösaule Montes, Dorian Montes, Hi'iaka Montes in Euboea Montes.<ref name="Jaeger2003">{{cite journal|last1=Jaeger|first1=W. L.|title=Orogenic tectonism on Io|journal=Journal of Geophysical Research|volume=108|issue=E8|year=2003|pages=12–1–12–18|issn=0148-0227|doi=10.1029/2002JE001946|bibcode=2003JGRE..108.5093J|doi-access=free}}</ref>
 
== Glej tudi ==
* [[Gora]]
*[[Gorje]]
* [[Pogorje]]
* [[Hribovje]]
 
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Viri ==
{{geo-stub}}
* ''Geografski terminološki slovar'', D. Kladnik, f. Lovrenčak, M. Orožen Adamič, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana 2005, ISBN 961-6500-92-9
* ''Geološki terminološki slovar'', Jernej Pavšič, ZRC SAZU, Ljubljana 2006, ISBN-10 961-6568-84-1, ISBN-13 978-961-6568-84-5
 
[[Kategorija:Gorovja|*]]