Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
|||
Vrstica 5:
== Uradno sovjetsko stališče ==
[[Slika:Lenin 1920.jpg|levo|sličica|294x294_pik|Sovjetsko komunistično preganjanje religije je prvi uvedel [[Vladimir Lenin]], ko je v svojih govorih izjavil, da religija predstavlja opij ljudstva, češ da ljudem jemlje človeško sposobnost<ref name="Pospielovsky1987">{{cite book|last=Pospielovsky|first=Dimitry V|title=History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti-religious Policies: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer|date=29 September 1987|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=
Sovjetski režim je že od svojega nastanka sovražil cerkev in je zanj predstavljala enega največjih sovražnikov, zato se je sovjetski režim navidezno zavezal popolnemu uničenju verskih institucij in idej.<ref name="John Anderson 1991 pp. 689-710">John Anderson. The Council for Religious Affairs and the Shaping of Soviet Religious Policy. Soviet Studies, Vol. 43, No. 4 (1991), str. 689-710</ref> Komunistična ideologija ni mogla soobstajati niti z neprekinjenim vplivom religije in obstojem Cerkve kot ločene inštitucije. [[Vladimir Lenin]] je kasneje zahteval »da komunistična propaganda uporabi militantnost proti vsem idealizmom in religiji.« Iz tega se je kasneje razvil militantni ateizem. "Militantni" je označevalo brezkompromisen odnos do vere in prizadevanje, da bi vera osvojila srca vernikov in misli iz lažne filozofije. Militantni ateizem je postal osrednji del ideologije [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] in visoko zavezujoči standard vseh sovjetskih voditeljev.<ref name="Froese, Paul 2005" /> Prepričani ateisti so veljali za bolj politično spretne in krepostne posameznike.<ref name="Froese, Paul 2005" /><ref>''Ideology and Atheism in the Soviet Union''; William van den Bercken; Mouton de Gruyter (1989); Str. 121-124</ref>
|