Hrvaška: Razlika med redakcijama

Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v [[Kosovska bitka|Kosovski bitki]] ([[1389]]) in padcu bosanskega kraljestva ([[1463]]) se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu [[16. stoletje|16. stoletja]] so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. stoletja sta imeli tudi skupnega bana. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v [[Lika|Liki]] leta 1493, madžarski poraz v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] ([[1526]]) in smrt kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] so vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v [[Cetina|Cetini]] in izbral [[Ferdinand I. Habsburški|nadvojvodo Ferdinanda]] za kralja Hrvaške ([[1. januar|1. 1.]] [[1527]]), pod pogojem, da bo Hrvaško varoval pred otomanskim imperijem in hkrati ohranil njene politične pravice.<ref name="Povijest-saborovanja">{{cite web|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|title=Povijest saborovanja / History of parliamentarism|language=hrvaščina|publisher=[[Sabor]]|accessdate=18.10.2010|archivedate=26.7.2012|archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qkc8832}}</ref>{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani.<ref name="Font">{{cite journal|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=13778|issn=0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2005|volume=28|issue=28|pages=7–22|author=Márta Font|title=Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku|language=hrvaščina / (Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages)|language=hrvaščina |accessdate=17.10.2011}}</ref> Madžarsko plemstvo pa je podpiralo [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], člana plemiške družine iz Slavonije, in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta [[1918]]. V 16. stoletju so Habsburžani in hrvaško plemstvo organizirali in postavili obrambni pas proti Turkom, imenovan [[Vojna krajina]].

Ko je [[Avstro-Ogrska]] na podlagi [[Berlinski kongres|Berlinskega dogovora]] iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}}, v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom.<ref>{{cite journal|journal=Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci|issn=1330-349X|publisher=[[University of Rijeka]]|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=39787|author=Ladislav Heka|title=Hrvatsko-ugarska nagodba u zrcalu tiska|language=hrvaščina / (Croatian-Hungarian compromise in light of press clips)|language=hrvaščina|volume=28|issue=2|date=december 2007|accessdate=10.4.2012|pages=931–971}}</ref><ref name="Dubravica">{{cite journal|journal=Politička misao|issn=0032-3241|publisher=[[University of Zagreb]], Faculty of Political Sciences|title=Političko-teritorijalna podjela i opseg civilne Hrvatske u godinama sjedinjenja s vojnom Hrvatskom 1871–1886 / Political and territorial division and scope of civilian Croatia in the period of unification with the Croatian military frontier 1871–1886|language=hrvaščina|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=38709&lang=en|author=Branko Dubravica|pages=159–172|volume=38|issue=3|date=januar 2002|accessdate=20.6.2012}}</ref> Obnovljene napore za ponovno uveljavitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]].<ref>{{cite book|author=Max Polatschek|title=Franz Ferdinand: Europas verlorene Hoffnung|language=de|isbn=978-3-85002-284-2|publisher=Amalthea|year=1989|page=231|accessdate=17 October 2011|url=https://books.google.com/books?id=SZu0AAAAIAAJ}}</ref> Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva.