Milica Kacin Wohinz: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Amanesciri2021 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Amanesciri2021 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|death_date=2928. december 2021}}
'''Milica Kacin Wohinz''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinarka]], * [[13. oktober]] [[1930]], [[Reka, Cerkno]]. - umrla: [[2928. december]] [[2021]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/umrla-je-zgodovinarka-milica-kacin-wohinz/|title=Novice/Slovenija|date=29. december 2021}}</ref>
 
Raziskovalno se je posvečala zlasti vprašanju [[Primorska|primorskih]] Slovencev, ki so se po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] znašli [[slovenska manjšina v Italiji|pod italijansko oblastjo]].<ref name="SloBio">{{SloBio|id=1013440 |avtor=[[Martin Jevnikar|Jevnikar, Martin]] |ime=Kacin-Wohinz, Milica |vir=PSBL}}</ref>
 
Vso svojo kariero je delovala na [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitutu za novejšo zgodovino]], ki se mu je pridružila že ob ustanovitvi leta 1959 (takrat pod imenom Inštitut za zgodovino delavskega gibanja), med letoma 1979 in 1983 je bila tudi njegova direktorica.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zapoved-marksisticnega-zgodovinopisja-a-kaj-to-sploh-je/222996 |title=Zapoved marksističnega zgodovinopisja ... A kaj to sploh je? |date=2010-02-07 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2018-11-28}}</ref> UpokojiloaUpokojila se je leta 1993.
 
Objavila je vrsto znanstvenih razprav in monografij, številne med njimi so prevedene tudi v italijanščino: ''Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, 1918–1921'' (1972; na osnovi doktorske disertacije, obranjene 1970), ''Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev 1921–1928'' (1977), ''Prvi antifašizem v Evropi, Primorska 1925–1935'' (1990; nagrada Borisa Kidriča za vrhunsko delo, 1991). Leta 1998 je v italijanščini s soavtorjem [[Jože Pirjevec|Jožetom Pirjevce]]<nowiki/>m izdala pregledno zgodovino Slovencev v Italiji (''Storia degli sloveni in Italia''), ki je dopolnjena z dokumentarnim gradivom, 2000 izšla tudi v slovenščini. Goriška Mohorjeva družba je v italijanščini izdala izbor njenih člankov v knjigi ''Vivere al confine: sloveni e italiani negli anni 1918–1941'', leta 2010 pa je v italijanščini izšel nekoliko dopolnjen prevod že leta 1972 izdane knjige, ki nosi nekoliko zavajajoč naslov ''Alle origini del fascismo di confine'' (''K začetkom obmejnega fašizma'').
 
Kot prva iz Slovenije je za osvetlitev zgodovine slovenske Primorske uporabila tudi gradivo iz italijanskih osrednjih arhivov, ki so bili osnovni vir njenih raziskav. Ob arhivskem gradivu je svoje vedenje dopolnjevala z intervjuji in razgovori z udeleženci dogajanja. Po njeni zaslugi imamo Slovenci celosten pregled zgodovine Primorske v obdobju med obema svetovnima vojnama. Raziskovalno je obdelala italijanske oblastne in politične strukture in politično delovanje med primorskimi Slovenci (in deloma tudi istrskimi Hrvati), zlasti v delavskih (komunističnih) in meščanskih (narodnjaških) krogih, zaradi nedostopnosti gradiva pa nekoliko manj krščansko-socialne kroge. Prva je med slovenskimi zgodovinarji ocenila tudi vlogo organizacije TIGR.
 
Njeni sestri sta bili pisateljici, prevajalki in igralki [[Nedeljka Pirjevec]] ter [[Irma Flis]].<ref name="SloBio" />