Kočevarji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja Oznake: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje napredno mobilno urejanje |
||
Vrstica 4:
'''Kočevarji''' ali '''Kočevski Nemci''' ''(Gottscheer)'' so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, bavarsko narečje [[Kočevarščina|kočevarščino]], so ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do izselitve 1941, danes pa ga na Kočevskem in po svetu govori le še nekaj ljudi.
V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) naselili nemške kmete iz [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem; oblastniki pa so želeli tudi več kmečkega prebivalstva na tem območju. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860 km² in 177 naselj. Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je, deloma pa tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo 28
Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]] so leta [[1941]] preselili prebivalstvo Kočevskega v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a, in iz katerega so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 20.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref>
Vrstica 12:
V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg tega pa tudi priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine kočevskih vasi (112 od 177) pa niso obnovili, od 123 cerkva na Kočevskem jih je ostalo le 28 (več so jih obnovili po letu 2000). Morda tisoč Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska po vojni so večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji so naseljeni še v Črmošnjiški dolini.
Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter l. 1994 [[Društvo Peter Kosler]][http://gottscheer.eu/index.html] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]] L. 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in [[TD Pod Srebotnikom]], decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zvezo Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali Kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji na način, kot sta priznana italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore/ muzej in sadovnjak starih sadnih sort. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Do. Toplice) uredil večnamenski prostor ˝Dvorano Augusta Schaura˝, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in knjigo o arhitekturni dediščini Kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravlja ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine in ima otroško skupino, ki v kočevarščini tudi nastopa. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, Michaea Ruppeja. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski.
==Sklici==
| |||