Katolištvo: Razlika med redakcijama

odstranjeni 4 zlogi ,  pred 6 meseci
m
pp gt AWB
m (vrnitev sprememb uporabnika 89.142.85.183 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp)
Oznaka: vrnitev
m (pp gt AWB)
 
Rimskokatoliško Cerkev vodi rimski [[papež]] in je najstarejša in ena izmed najbolj organiziranih verskih skupnosti.
Beseda ''katoliški'' izvira iz grškega pridevnika {{jezik-el2|καθολικός}} [katholikos] in pomeni ''svetoven'' oziroma ''vesoljen''. Rimskokatoliška cerkev je v zadnjih dveh tisočletjih tudi res postala svetovna cerkev.
 
Pojem katolicizem ni samo [[religiozen]], ampak ima tudi izrazito [[politika|političen]] prizvok in je povezan s političnim udejstvovanjem rimskokatoliške Cerkve.
 
''Opomba'': Med katoliške Cerkve v ožjem smislu priznavanja primata rimskega škofa ne spada [[Starokatoliška Cerkev]], mišljena je predvsem Utrechtska unija, ker kljub imenu ''katoliška'' ne priznava vrhovne oblasti papeža. Starokatoliško Cerkev Utrechtske Unije se po navadi uvršča med [[protestantizem|protestantske]] Cerkve. Vse staro-katoliške-narodne cerkve pa v zadnjem času vse pogosteje uporabljajo naziv Staro(rimsko)katoliška Cerkev, ki je pravtako prisotna na vseh celinah.
 
Tudi vse večje [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve se uradno imenujejo ''katoliške pravoslavne Cerkve'' s čemer želijo poudariti svojo odprtost do vseh ljudi, vendar pa se je v zahodnem svetu uveljavilo enačenje pojma ''katolištvo'' z Rimskokatoliško Cerkvijo.
* Verovanje, da je v [[evharistija|evharistiji]] zares s telesom in krvjo prisoten [[Jezus Kristus]]. To sicer ni prisotnost v materialnem, pač pa v duhovnem smislu, a gre za resnično prisotnost. Na tem verovanju temelji tudi čaščenje [[Najsvetejše]]ga - posvečene [[hostija|hostije]], ki pomeni pravo Jezusovo navzočnost.
* Verovanje, da je prav častiti [[svetnik]]e in svete podobe, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Verovanje, da so svetniki (ali relikvije ali svete podobe) Bogu enakovredni, je za Rimskokatoliško Cerkev krivoverstvo ([[idolatrija]]).
* Verovanje, da je prav častiti Jezusovo mater [[Devica Marija|Marijo]] in jo klicati na [[Pomočnica kristjanov|pomoč za posredovanje pri Bogu]] (»Marija, prosi za nas Boga...«). Tudi pri tem velja, da Marija nikakor ni enakovredna Bogu, saj je samo človek in nima nobenih božanskih lastnosti. Vseeno pa nekateri rimskokatoliški verniki pretiravajo s poveličevanjem Marije in tako postavljajo pod vprašaj [[Deset Božjih zapovedi|Božjo zapoved]] »Ne imej drugih Bogov.« (To je tudi eden od očitkov drugih kristjanov rimokatoličanom: »Obnašate se, kot da je Marija pomembnejša od Boga.«)
* Verovanje, da je bila samo Marija spočeta brez [[izvirni greh|izvirnega greha]] ([[Marijino brezmadežno spočetje]]), vsi ostali ljudje pa ob spočetju prejmejo madež izvirnega greha, ki ga izbriše šele zakrament [[krst]]a.
* Verovanje, da obstajajo različna stanja, ki jih lahko doseže neumrljiva duša po telesni smrt človeka: poleg [[nebesa|nebes]] in [[pekel|pekla]] (ki ju priznava tudi večina drugih kristjanov) rimokatoličani priznavajo še [[vice]]. Po rimokatoliškem verovanju pridejo v nebesa samo tisti, ki so živeli res maksimalno v skladu z Božjo voljo. Navadni ljudje morajo najprej v vice, kjer se očistijo, da bodo lahko pozneje prišli v nebesa. Res hudi grešniki pridejo v pekel. Duše v nebesih uživajo in so blizu Boga; v vicah trpijo, a so blizu Boga; v peklu trpijo in so daleč od Boga (glej tudi: [[predpekel]]).
* [[Pravoslavje]]
* [[Protestantizem]]
 
{{normativna kontrola}}
 
{{RKC-stub}}
[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]]
[[Kategorija:Krščanska teologija]]
{{normativna kontrola}}