Božično drevo: Razlika med redakcijama

Ta običaj okraševanja pa je bil slovenskemu kmečkemu prebivalstvu praktično neznan vse do [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], po njej pa so ta običaj ponotranjili vsi Slovenci. Smreke imajo pri nas več stoletno tradicijo postavljanja dreves. A po [[Prva svetovna vojna|2. svetovne vojni]], v obdobju [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je oblast ukinila in prepovedala javno praznovanje božiča, na javnih krajih (mesta, trgi in trgovine) prepovedala smreke in začela s postavljanjem novoletnih jelk, kar je priporočala tudi po domovih. Jelka je namreč simbol socializma, v slovanski mitologiji pa močno povezana z zvestobo, pogumom in dostojanstvom. A je smreka skozi ves ta čas ohranila primat, kot simbol božiča, čeprav se po slovenskih domovih pogosto postavljajo tudi jelke in bori, ki so dlje obstojne. Z samostojnostjo se vrnilo tudi praznovanje božiča na slovenske ulice.<ref>{{cite web|title=Zgodovina okraševanja: Božično drevo s sporočili|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/zgodovina-okrasevanja-bozicno-drevo-s-sporocili-6364217|publisher=vecer.com|date=10. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Rojstvo tradicije: od bršljana, bele omele do okraskov polne jelke|url=https://mestnik.si/rojstvo-tradicije-od-brsljana-bele-omele-do-okraskov-polne-jelke/|publisher=mestnik.si|date=4. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Kako smo nekoč praznovali novo leto|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/glasilo-ljubljana/kako-smo-nekoc-praznovali-novo-leto/|publisher=ljubljana.si|date=15. december 2021}}</ref>