Božično drevo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sportomanokin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Sportomanokin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
Prvo božično drevo so okrasili v zgodnji moderni Nemčiji v obdobju [[renesansa|renesanse]]. Drevo pogosto povezujejo z protestantskim reformatorjem [[Martin Luther|Martinom Luthrom]], ki naj bi prvi okrasil drevo z prižganimi svečami.
 
Prva uradno potrjeno drevo datira v leto 1576, postavljeno na temeljni skulpturi nekega zasebnega doma v Turckheimu v [[Alzacija|Alzaciji]] (takrat del Nemčije, danes Francija).
 
===Slovenija===
[[Slika:Razglednica Postojnske jame 1915.jpg|thumb|right|250px|Božično drevo na razgledniciiz [[Postojnska jama|Postojnske jame]] iz leta (1915)]]
Zgodnja okraševanje na našem prostoru sega že tam nekje v 17. stoletje,. kjerPrvotna sonavada drevescaje navzgorbilo ali navzdoldrevo, ponavadinajpogosteje omelo ali bršljan, obešenaobesiti izv stropa,nekaterih pečikrajih prav obrnjeno, ograjev alidrugih pa karnarobe. zunajPonavadi je bilo obešeno v bohkovem kotu, pred hišo, za ograjo, na gnoju, na dvorišču ali nad vodnjakom.{{Dodatno pojasni|razlog=taleOkrasitev povedje nibila jasna}}skromna, z sadjem, Takratto so bila skromnojabolka okrašenain ponavadipozlačeni sali sadjemposrebreni orehi ali lešniki.<ref>{{cite web|title=Zgodovina okraševanja: Božično drevesce ali novoletna jelka|url=https://www.dormeo.net/clanki/razkrivamo-pomen-predpraznicnih-obicajev-3-del|publisher=dormeo.net|date=15. december 2021}}</ref>
 
Prvo moderno okrašeno drevo, kot ga poznamo danes, je v Slovenijo pripeljal nemški pivovar Peter Luelsdorf, ki je leta 1845 v svoji pivovarni v Ljubljani postavil prvo sodobno okrašeno božično drevesce. Nemški uradniki, trgovci in obrtniki so ta običaj hitro razširili med buržuazijskim življem. Okrašena so bila z orehi, zlatimi jabolki, rožiči in svečami. Slovenski katoliki so sprva zavračali ta običaj saj so ga smatrali kot tipično protestantskega. Prvi okrašen božični sejem pri nas se je v Ljubljani zgodil že leta 1859.
 
Ta običaj okraševanja pa je bil slovenskemu kmečkemu prebivalstvu praktično neznan vse do [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], po njej pa so ta običaj ponotranjili vsi Slovenci. Smreke imajo pri nas več stoletno tradicijo postavljanja dreves. A po [[Prva svetovna vojna|2. svetovne vojni]], v obdobju [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je oblast na javnih krajih (mesta, trgi in trgovine) prepovedala smreke in začela s postavljanjem novoletnih jelk, kar je priporočala tudi po domovih. Jelka je namreč simbol socializma, v slovanski mitologiji pa močno povezana z zvestobo, pogumom in dostojanstvom. A je smreka skozi ves ta čas ohranila primat, kot simbol božiča, čeprav se po slovenskih domovih pogosto postavljajo tudi jelke in bori, ki so dlje obstojne.<ref>{{cite web|title=Zgodovina okraševanja: Božično drevesce ali novoletna jelka|url=https://www.dormeo.net/clanki/razkrivamo-pomen-predpraznicnih-obicajev-3-del|publisher=dormeo.net|date=15. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Zgodovina okraševanja: Božično drevo s sporočili|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/zgodovina-okrasevanja-bozicno-drevo-s-sporocili-6364217|publisher=vecer.com|date=10. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Rojstvo tradicije: od bršljana, bele omele do okraskov polne jelke|url=https://mestnik.si/rojstvo-tradicije-od-brsljana-bele-omele-do-okraskov-polne-jelke/|publisher=mestnik.si|date=4. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Kako smo nekoč praznovali novo leto|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/glasilo-ljubljana/kako-smo-nekoc-praznovali-novo-leto/|publisher=ljubljana.si|date=15. december 2021}}</ref>
 
==Sklici in opombe==