Božično drevo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m popravki |
||
Vrstica 1:
[[File:Christmas Tree at Rockefeller Center IV.jpg|thumb|Rockafeller Center, [[New York]], kjer drevo na isto mesto tradicionalno postavljajo že vse od leta 1931]]
'''Božično drevo''' je okrašeno drevesce, ponavadi
Ta običaj se je razvil v srednjeveški [[Livonija|Livoniji]] (današnja [[Estonija]] in [[Latvija]]) in v zgodnji moderni [[Nemčija|Nemčiji]], kjer so nemški [[Protestantizem|protestantski]] verniki v svoje domove vnesli okrašena drevesca. Da se je običaj
Prva drevesca so bila ponavadi okrašena z okraski iz barvnega papirja, jabolk, bunkic
Katoliška cerkev se je dolgo upirala tej evangeličanski navadi, v [[Vatikan]]u so prvo božično drevo tako postavili šele leta 1982.
Vrstica 13:
===Prva starodavna okraševanja===
Po navedbah [[Enciklopedija Britannica|Enciklopedije Britannica]] so zelene iglavce in vence, ki so simbolizirali večno življenje, uporabljali že starodavni
Čaščenje dreves je bilo pogosto pri poganskih
===Izvor modernega božičnega drevesca===
Prvo božično drevo so okrasili v zgodnji moderni Nemčiji v
Prva uradno potrjeno drevo datira v leto 1576, na temeljni skulpturi zasebnega doma v Turckheimu v [[Alzacija|Alzaciji]] (takrat del Nemčije, danes Francija).
===Slovenija===
Zgodnja okraševanje na našem prostoru sega že tam nekje v 17. stoletje, kjer so drevesca navzgor ali navzdol, ponavadi omelo ali bršljan, obešena iz stropa, peči, ograje ali pa kar zunaj na dvorišču. Takrat so bila skromno okrašena ponavadi
Prvo moderno okrašeno drevo, kot ga poznamo danes, je v Slovenijo pripeljal nemški pivovar Peter Luelsdorf, ki je leta 1845 v svoji pivovarni v Ljubljani postavil prvo sodobno okrašeno božično drevesce. Nemški uradniki, trgovci in obrtniki so ta običaj hitro razširili med buržuazijskim življem. Okrašena so bila z orehi, zlatimi jabolki, rožiči in svečami. Slovenski katoliki so sprva zavračali ta običaj saj so ga smatrali kot tipično protestantskega. Prvi okrašen božični sejem pri nas se je v Ljubljani zgodil že leta 1859.
Ta običaj okraševanja pa je bil slovenskemu kmečkemu prebivalstvu praktično neznan vse do [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], po njej pa so ta običaj ponotranjili vsi Slovenci. Smreke imajo pri nas več stoletno tradicijo postavljanja dreves. A po [[Prva svetovna vojna|2. svetovne vojni]], v obdobju [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je oblast na javnih krajih (mesta, trgi in trgovine) prepovedala smreke in začela
==Sklici in opombe==
|