Božično drevo: Razlika med redakcijama

'''Božično drevo''' je okrašeno drevesce, ponavadi zeleni [[iglavci]], kot so [[smreka]], [[jelka (rod)|jelka]] ali [[Bor (drevo)|bor]], povezano z praznovanjem božiča, običaj ki izhaja in Nemčije v povezavi z sv. Bonifacijem.

Ta običaj se je razvil v srednjeveški [[Livonija|Livoniji]] (današnja [[Estonija]] in [[Latvija]]) in v zgodnji moderni [[Nemčija|Nemčiji]], kjer so nemški [[Protestantizem|protestantski]] verniki v svoje domove vnesli okrašena drevesca. Da se je običaj prejel je potreboval popularizacijo izven evangeličanskih delov Nemčije in Baltskega območja, kar se je zgodilo v drugi polovici 19. stoletja med višjimi sloji prebivalstva.<ref>{{Cite web|url=https://www.abc.net.au/news/2016-12-19/the-history-of-the-christmas-tree/8106078|title=The history of the Christmas tree|date=19 December 2016 |website=ABC News (Australia)|language=en}}</ref>

Zgodnja okraševanje na našem prostoru sega že tam nekje v 17. stoletje, kjer so drevesca navzgor ali navzdol, ponavadi omelo ali bršljan, obešena iz stropa, peči, ograje ali pa kar zunaj na dvorišču. Takra so bila skromno okrašena ponavadi z sadjem. Prvo moderno okrašeno drevo, kot ga poznamo danes je v Slovenijo pripeljal nemški pivovar Peter Luelsdorf, ki je leta 1845 v svoji pivovarni v Ljubljani postavil prvo sodobno okrašeno božično drevesce. Nemški uradniki, trgovci in obrtniki so ta običaj hitro razširili med buržuazijskim življem. Okrašena so bila z orehi, zlatimi jabolki, rožiči in svečami. Slovenski katoliki so sprva zavračali ta običaj saj so ga smatrali kot tipično protestantskega. Prvi okrašen božični sejem pri nas se je v Ljubljani zgodil že leta 1859.

Ta običaj okraševanja pa je bil slovenskemu kmečkemu prebivalstvu praktično neznan vse do [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], po njej pa so ta običaj ponotranjili vsi Slovenci. Smreke imajo pri nas več stoletno tradicijo postavljanja dreves. A po [[Prva svetovna vojna|2. svetovne vojni]], v obdobju [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je oblast na javnih krajih (mesta, trgi in trgovine) prepovedala smreke in začela z postavljanjem novoletnih jelk, kar je priporočala tudi po domovih. Jelka je namreč simbol socializma, v slovanski mitologiji pa močno povezana z zvestobo, pogumom in dostojanstvom. A je smreka skozi ves ta čas ohranila primat, kot simbol božiča, čeprav se po slovenskih domovih pogosto postavljajo tudi jelke in bori, ki so dlje obstojne.<ref>{{cite web|title=Zgodovina okraševanja: Božično drevesce ali novoletna jelka|url=https://www.dormeo.net/clanki/razkrivamo-pomen-predpraznicnih-obicajev-3-del|publisher=dormeo.net|date=15. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Zgodovina okraševanja: Božično drevo s sporočili|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/zgodovina-okrasevanja-bozicno-drevo-s-sporocili-6364217|publisher=vecer.com|date=10. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Rojstvo tradicije: od bršljana, bele omele do okraskov polne jelke|url=https://mestnik.si/rojstvo-tradicije-od-brsljana-bele-omele-do-okraskov-polne-jelke/|publisher=mestnik.si|date=4. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Kako smo nekoč praznovali novo leto|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/glasilo-ljubljana/kako-smo-nekoc-praznovali-novo-leto/|publisher=ljubljana.si|date=15. december 2021}}</ref>