Panjska končnica: Razlika med redakcijama

'''Panjska končnica''' je ime, ki se uporablja za poslikano [[deska|deščico]], ki zapira čebelji [[panj]] ''kranjič''.

 

Tovrstna ljudska [[umetnost]], značilna za [[Slovenija|Slovenijo]] je nastala na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in slovenskem [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino [[18. stoletje|18. stoletja]], slikanje [[motiv]]ov na panje pa se v veliki meri konča po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki [[slikar]]ji imajo po večini figuralne [[motiv]]e, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih [[čebelar]]ji nameščali na svoje [[panj]]e, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali [[čebele]].