Podeželska zdravnica: Razlika med redakcijama

{{navedek|In se spomnim na Ružo Vreg, na skromno in zateženo (res, ni bila "lahka" v odnosih do ljudi, pač pa zelo zahtevna in posebna) podeželsko zdravnico, ki je bila pripravljena za svoje bolnike narediti "vse". /…/ Že dolgo je, kar sem brala njeno knjigo Podeželska zdravnica, a posebej pogosto se spomnim na to, kako je upala goljufati državo, ja, Jugoslavijo je okrog prinašala. Marsikaj ni bilo v Jugoslaviji urejeno in kakšni ljudje niso mogli do zdravnika ali pa zdravil - ker niso imeli denarja, ker niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja. Tedaj tudi mnogi kmetje niso mogli plačati prispevkov za zdravstveno zavarovanje. In kaj je naredila dr. Vregova? Kakšnega svojega zdravega "bolnika", ki je bil zdravstveno zavarovan, je prosila, če dovoli, da zdravi nekoga drugega na njegovo izkaznico. Napisala je recept na ime nekega zdravega "bolnika" - in dala zdravila bolnemu revežu. Tako je tudi čez 30 Romov zdravila na 2 zdravstveni izkaznici. /…/ Vem, goljufija je goljufija, a vendar niso goljufije enake. V resnici bi moralo biti v državi res poskrbljeno za ljudi.. (Ana Kos)|navedek}}{{navedek|Mar to, da sem se dokopala do spoznanja, da ni morale in etike v medicini, ni je v novinarstvu, ni je v odvetništvu, ni je v gradbeništvu, morala in etika počivata in živita samo v posamezniku. (Ruža Vreg)|navedek}}{{navedek|Lahko zapišem o, da je Ruža Vreg, ustvarjalka romana „Podeželska zdravnica ” ,ki je izšel pri Pomurski založbi, strnila bogato človeško izkustvo in dragocena spoznanja v zanimivo pripoved, ki to pisateljico amaterko uvršča med boljša ženska peresa slovenske književnosti. (Milan Markelj)|navedek}}▼

{{navedek|Tekst sem prebral v enem, napeto, z zanimanjem in radovednostjo... Spis (ne vem, kam bi ga razvrstil) je gotovo močan, neposreden, izpoveden, napisan - to se čuti - iz notranje potrebe. V tem je njegova sila... Avtoričina izpoved mi je razkritje, tako v njenem vračanju v preteklo kakor tudi glede na dogodke iz komaj minulega obdobja. Prepričan sem, da bo prac tako neposredno sprejel Podeželsko zdravnico tudi najširši krog bralcev, ne glede na tradicionalno zanimanje beroče javnosti za opise zdravniškega življenja in njegovih razpotij... (Janez Milčinski)|navedek}}▼

* Milan Markelj. ''Dolenjski list'', 1984.▼

*Janez Milčinski. ''Delo'' 166/250 (1984). 10. ▼

*Ciril Zlobec. ''Delo'' 166/250 (1984). 10. ▼

*Jože Fistrovič. ''Delo'' 166/250 (1984). 10.▼

*Meta Kušar. ''Sodobnost'' 7/8 (2001).▼

*Stane Kavčič. ''Dnevnik in spomini'' 111/112 (1988). 501-502. ▼