Bitka pri Lechfeldu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
-np, -i, +b
Lyonski (pogovor | prispevki)
Madžari v Ogri (ime za zgodovinsko ljudstvo in deželo do 20. stol.)
Vrstica 22:
}}
 
'''Bitka pri Lechfeldu'''<ref>Edward Francis Baron. ''A history of the crown jewels of Europe''. B. T. Batsford, 1960, str. 387.</ref> (tudi '''Bitka na Leškem polju''') je bila niz vojaških spopadov od 10. do 12. avgusta 955, v katerih so nemške sile cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I. Velikega]] uničile [[Madžari|madžarskoogrsko]] vojsko pod vodstvom [[Harka|harke]] Bulcsúja in poglavarjev Léla in Súra. Z nemško zmago so se končali nadaljnji vpadi MadžarovOgrov v krščansko Evropo.
 
MadžariOgri so konec junija ali v začetku julija 955 z 8.000–10.000 konjeniki lokostrelci, pešaki in oblegovalnimi stroji napadli [[Vojvodina Bavarska|Vojvodino Bavarsko]]. Njihov cilj je bil spopasti se z glavnino Otonove vojske in jo uničiti. MadžariOgri so oblegali [[Augsburg]] na reki [[Lech]]. Oton je šel obleganemu mestu na pomoč z 8000 težkimi konjeniki, razdeljenimi na osem legijonov.
 
Ko se je Oton 10. avgusta približal Augsburgu, so MadžariOgri v nepričakovanem napadu uničili Otonovo češko predhodnico. MadžarskiOgrski vojaki so začeli pleniti njen tabor, potem pa jih je vojvoda Konrad Rdeči Lorenski s težko konjenico razgnal. Oton je zatem z glavnino svoje vojske napadel MadžareOgre, ki so zapirali pot do Augsburga. Nemška težka konjenica je v bojih mož na moža premagala lahko oborožene in oklepljene MadžareOgre, ki so se urejeno umaknili. Oton jih ni zasledoval. Vrnil se je v Augsburg, kjer je prenočil, in poslal glasnike vsem lokalnim nemškim silam, da zasedejo rečne prehode v vzhodni Bavarski in preprečijo, da bi se MadžariOgri vrnili v domovino. 11. in 12. avgusta se je poraz MadžarovOgrov pretvoril v katastrofo, ker so obilen dež in poplave upočasnile njihov umik in omogočili nemškim četam, da so jih ulovili in vse pobili. Ujete madžarskeogrske poveljnike so odpeljali v Augsburg in obesili.
 
Nemška zmaga je obranila Kraljevino Nemčijo in za vedno ustavila vdore nomadov v Zahodno Evropo. Otona je njegova vojska po zmagi razglasila za cesarja in očeta domovine. Oton je bil leta 962 okronan za [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarja]], predvsem zaradi njegovegasvojega okrepljenega položaja po zmagi pri Lechfeldu.
 
==Sklic==