Barva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Barva, valovna dolžina, frekvenca in energija barve |
m slog |
||
Vrstica 21:
V tabeli so prikazani približni intervali valovnih dolžin posameznih barv v [[Vakuum|vakuumu]]. Lahko bi rekli, da je celoten interval za neko barvo, tako imenovan barvni vtis oziroma barvni ton, spekter pa je točno določena kombinacija valovnih dolžin določenega predmeta oziroma atoma. Barvo bi lahko definirali kot skupek spektrov, ki povzroča isti barvni vtis oziroma barvni ton. Svetlobni [[spekter]] beleži jakost vsake valovne dolžine. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Pravzaprav lahko določimo barvo kot množico spektrov, ki povzroča isti barvni vtis. Takšna določitev je različna med različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] ali celo med posamezniki.
{| class="wikitable" style="width:400px; margin:hem 0 1em 1em; clear:right;"
Vrstica 157 ⟶ 102:
| > 598
|}
== Človeški vid ==
[[Slika:Cone-response-en.png|sličica|243x243_pik|Normaliziran odziv čepkov (polne črte) in paličic (črtkana črta v odvisnosti od valovne dolžine vpadne svetlobe.]]
{{glavni|vid}}
V človeškem očesu na mrežnici se nahajata dve vrsti vidnih čutnic ali fotoreceptorjev – čepki in paličice. S čepki zaznavamo barve, s paličicami intenziteto (torej svetlo - temno) svetlobe in jih uporabljamo pri gledanju v mraku oziroma temi. Za razliko s paličicami, čepke uporabljamo za gledanje pri dobri osvetljenosti oziroma pri visoki intenziteti svetlobe. Obstajajo tri vrste čepkov, saj vsak zaznava le eno od barv rdeče, zelene in modre. Na sliki lahko vidimo katere valovne dolžine zaznava posamezni čepek in kako vidimo ponoči.
Barve v možganih se seštevajo kot v RGB modelu. Telo, ki ga vidimo belo, torej odbija svetlobo, ki je sestavljena iz vseh valovnih dolžin vidnega spektra, telo, ki ga vidimo črno pa absorbira vso svetlobo z valovnimi dolžinami vidnega spektra.
== Delitev barv ==
{| class="wikitable" width="400" align="right" style="margin: 0em 1em; clear: right"
|+ '''Barve vidnega svetlobnega spektra'''<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Atmospheric Radiation: An Introduction with 400 Problems | author = Craig F. Bohren | publisher = Wiley-VCH | year = 2006 | isbn = 978-3-527-40503-9 | url = https://books.google.com/books?id=1oDOWr_yueIC&pg=PA214|page=214| bibcode = 2006fari.book.....B }}</ref>
|-
!style="text-align: left"| Barva
! Območje [[valovna dolžina|valovne dolžine]]
! [[Frekvenca|Frekvenčno]] območje
|-align="center" bgcolor="#DF0000" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[rdeča]]
|~ 630–700 nm
|~ 480–430 THz
|-align="center" bgcolor="#FF8000" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[oranžna]]
|~ 590–630 nm
|~ 510–480 THz
|-align="center" bgcolor="#FFFF00" style="color:black;"
!style="text-align: left"|[[rumena]]
|~ 560–590 nm
|~ 540–510 THz
|-align="center" bgcolor="#00FF00" style="color:black;"
!style="text-align: left"|[[zelena]]
|~ 490–560 nm
|~ 610–540 THz
|-align="center" bgcolor="#00FF00" style="color:black;"
!style="text-align: left"|[[cian]]
| ~ 520–490 nm
| ~ 580–610 THz
|-align="center" bgcolor="#0000FF" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[modra]]
|~ 450–490 nm
|~ 670–610 THz
|-align="center" bgcolor="#7F00FF" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[vijolična]]
|~ 400–450 nm
|~ 750–670 THz
|}
* '''primarne barve''' - rdeča, rumena, modra tudi primarne barve aditivnega sestavljanja barv
* '''sekundarne barve''' - barve, ki so sestavljene iz dveh primarnih (npr: rumena, sinja in škrlatna - yellow, cian in magenta)
* '''tople barve''' - rdeče, oranžne, rumene, rjave
* '''hladne barve''' - modre, zelene, škrlatne
* '''nevtralne barve''' - bele, rjave, bež
* '''močne barve''' - intenzivne barve, ki niso razredčene s črno, belo ali komplementarno barvo
* '''blede barve''' - manj intenzivne barve zaradi mešanja z belo, črno ali komplementarno barvo
== Glej tudi ==
Vrstica 165 ⟶ 164:
== Sklici ==
{{sklici|1}}
| |||