|
'''Geopark Idrija''' je [[geopark]] na območju [[Občina Idrija|Občine idrije]]. Ustanovljen je bil leta 2010.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Geopark Idrija|url=https://www.idrija.si/objava/79785|website=www.idrija.si|accessdate=2021-12-09|language=sl}}</ref> Obsega 294 km2.<ref>{{Navedi splet|title=IDRIJA UNESCO GLOBAL GEOPARK (Slovenia)|url=https://en.unesco.org/global-geoparks/idrija|website=UNESCO|date=2021-07-28|accessdate=2021-12-09|language=en}}</ref>
{{reklama}}
Upravlja ga Zavod za turizem Idrija, vodja parka je Mojca Gorjup Kavčič.<ref>{{Navedi splet|title=Ekipa|url=https://www.geopark-idrija.si/o-geoparku/ekipa/|website=geopark-idrija.si|accessdate=2021-12-09|language=sl-SI}}</ref> Park v večji meri financira idrijska občina.<ref>{{Navedi splet|title=Geopark Idrija bo prebujal podeželje|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/geopark-idrija-bo-prebujal-podezelje.html|website=old.delo.si|date=2013-07-09|accessdate=2021-12-09|language=sl-si}}</ref>
'''Geopark Idrija''' obsega površino 294 km<sup>2</sup> in zajema celotno območje občine Idrija. Središče občine je mesto [[Idrija]], ki je v svetu poznano po rudišču živega srebra in 500 let stari tradiciji rudarjenja. Edinstvenost dediščine živega srebra je bila leta 2012 priznana tudi s strani UNESCA z vpisom na svetovni seznam Unescove kulturne dediščine. Poleg rudišča pa Geopark Idrija predstavlja tudi bogato naravno, še posebej geološko dediščino, z mnogimi naravnimi vrednotami, kot so na primer razkriti stratigrafski preseki, kraški in hidrološki pojavi ter morfološke značilnosti. Občina Idrija je v skladu s svojo zavezanostjo trajnostnemu razvoju podeželja ustanovila Geopark Idrija, ki skrbi za ohranjanje, intepretacijo, izobraževanje in razvoj geoturizma na območju Občine Idrija. Geopark deluje v sklopu Centra za idrijsko dediščino.
== Članstvo v organizacijah ==
Geopark Idrija je od septembra 2013 55. član Evropske mreže geoparkov (EGN) in 88. član Globalne mreže geoparkov (GGN) pod okriljem organizacije [[UNESCO]].
Je član Evropske mreže geoparkov (European Geoparks Network) Globalne mreže geoparkov (Global Geoparks Network). Nosi naziv [[UNESCO]] Globalni Geopark.<ref name=":0" />
== Geografske značilnostiSklici ==
{{Sklici}}
Geopark Idrija se nahaja v zahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]] in je od [[Ljubljana|Ljubljane]] oddaljen približno 60 km. Na območju Geoparka Idrija na območju 294 km<sup>2</sup> živi okrog 11800 prebivalcev (podatki Statističnega urada RS, april 2011). Spada pod [[Goriška pokrajina (Slovenija)|goriško]] statistično regijo.
Območje Geoparka Idrija se nahaja na prehodu med alpskim in dinarskim svetom ter obsega višje ležeči uravnan kraški svet, v katerega so vodotoki, med njimi mnogi hudourniški, vrezali globoke doline in grape.
Vzhodni del območja obsega zakraselo planotasto Rovtarsko hribovje, ki je ostanek nekdanjega ravnika in rečnih teras. Tu se nahaja več planot, ki so poimenovane po večjih naseljih: Ledinska planota, Vrsniška planota, Dolska planota in Zavraška planota.
Zahodni del geoparka obsega Vojskarsko planoto, planotast svet okoli Krnic in Šebrelj ter terase v Čekovniku. Relief je blago razgiban z neizrazitimi vrhovi.
Južni del geoparka se strmo dviga nad dolino Idrijce in obsega Črnovrško planoto s Črnovrškim in Zadloškim kraškim poljem. Skrajni južni del črnovrške planote obdajajo strma pobočja z vrhovi od 900 do 1200 metrov nadmorske višine.
Planote medsebojno ločujejo globoke doline s strmimi pobočji, po katerih tečejo vodotoki, med njimi so mnogi hudourniški.
Preko osrednjega dela geoparka se v smeri sever-jug razteza glavna dolina reke Idrijce. Dolina je skorajda v celotnem toku reke ozka. Z aluvialnimi ravnicami se razširi le ob sotočju Nikove in Idrijce, kjer je nastalo mesto Idrija, ob sotočju Belce in Idrijce v Idrijski Beli in ob sotočju Kanomljice in Idrijce, kjer se je razvilo naselje Spodnja Idrija.
Za območje je značilno zmerno kontinentalno podnebje zahodne in južne Slovenije s submediteranskim padavinskim režimom. Povprečno pade v enem letu nad 2000 mm padavin.
== Raba tal ==
Območje občine spada med najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji. Gozdovi prekrivajo približno tri četrtine območja Geoparka Idrija. Izkrčene površine (62 km<sup>2</sup>) so pretežno v podoljih, na planotastih predelih in na sotočjih rek. V večini so izkoriščene za travnike (50,6 km<sup>2</sup>), ostalim kmetijskim rabam pa so namenjeni le 4 km<sup>2</sup> območja.
== Prebivalstvo ==
Število prebivalcev v zadnjih letih na območju Geoparka Idrija rahlo upada. Eden glavnih razlogov za tak trend je predvsem negativni naravni prirastek, poleg tega pa tudi odseljevanje prebivalcev iz občine.
Značilna je redka poselitev območja, saj znaša povprečna gostota poselitve slabih 41 prebivalcev/km<sup>2</sup>. Največ prebivalstva živi v dolini reke Idrijce, kjer se nahajata največji naselji to sta [[Idrija]] in [[Spodnja Idrija]]. V teh dveh naseljih živi kar 63 % vsega prebivalstva občine. Vsa ostala naselja, ki po večini ležijo na hribovitem območju občine, so precej manjša. Tu je tudi gostota poselitve manjša. Najredkeje poseljen je jugozahodni in južni del.
== Trgovina in industrija ==
Glavno izhodišče za uspešen razvoj industrije je bil petsto let delujoči [[Rudnik živega srebra Idrija|rudnik živega srebra]] v Idriji, katerega veliko kvalificiranih delavcev je svoje bogate izkušnje in znanje usmerilo v razvoj industrijskih obratov. V občinskem merilu predstavlja industrija glavno vejo gospodarstva in je usmerjena v strojno in elektro smer.
V občini imata sedež dve svetovni korporaciji [[Kolektor (podjetje)|Kolektor Group]] in [[Hidria]], ki imata svoje industrijske obrate v Idriji in Spodnji Idriji.
== Dostopnost ==
Dostop je možen tudi iz različnih smeri po ožjih lokalnih cestah, katerih cestna mreža po geoparku je zelo razvejana.
Najbližje letališče, državno letališče [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Jožeta Pučnika Ljubljana]] na Brniku, je od območja oddaljeno približno 80 km. V bližini je še letališče Ronchi dei Legionari pri Trstu, ki je od Idrije oddaljeno približno 90 km.
Dostop z vlakom ni mogoč, saj na območju ni zgrajenega železniškega omrežja. Najbližji železniški povezavi sta v [[Logatec|Logatcu]] in na [[Most na Soči|Mostu na Soči]].
== Turizem ==
Bogata kulturna dediščina, ki jo je zapustil petsto let delujoči rudnik živega srebra v Idriji, skupaj z izjemno naravno dediščino daje dobro osnovo za uspešen razvoj turizma. Kljub temu turizem (še) ne predstavlja najpomembnejše gospodarske dejavnosti.
V Idriji in njeni okolici si turisti lahko ogledajo zanimive tehniške spomenike, ki so posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Te spomenike bogato dopolnjujejo spomeniki kulturne dediščine. Po podatkih Turističnega informacijskega centra v Idriji je turistični obisk največji v poletnih mesecih. Naravne danosti dajejo dobre možnosti za rekreacijski turizem, v poletnim mesecih predvsem za kolesarjenje in pohodništvo, v zimskim mesecih pa so ponekod urejene progre za alpsko smučanje in za tek na smučeh.
== Geološke znamenitosti <ref name=":1">{{Navedi knjigo|title = Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Idrija|last = Cernatič Gregorič|first = Anica|publisher = Zavod RS za varstvo narave - OE Nova GOrica|year = 2007|isbn = |location = Nova Gorica|page = |cobiss = |last2 = et. al.}}</ref> ==
[[Slika:Divje jezero.JPG|thumb|368x368px|Divje jezero]]
Območje Geoparka Idrija je območje bogate geološke dediščine. Geološke znamenitosti so zajete v 22 pohodnih in kolesarskih poteh Geoparka Idrija na Karti Geoparka Idrija. Za nekatere so na razpolago vodiči, nekaj pa jih je opremljenih z informacijskimi ali interpretacijskimi tablami.
[[Slika:Idrijski prelom.jpg|thumb|368x368px|Idrijski prelom]]
Seznam geoloških znamenitosti v Geoparku Idrija:
[[Slika:KRAMARŠCA.jpg|thumb|318x318px|Kramaršca]]
[[Slika:Tratnikovi usadi.jpg|thumb|320x320px|Tratnikovi usadi]]
[[Slika:Tomaževa miza.jpg|thumb|245x245px|Tomaževa miza]]
[[Slika:Kalarjev ledenik.jpg|thumb|Kalarjev ledenik]]
[[Slika:Kačja smreka.JPG|thumb|380x380px|Kačja smreka]]
[[Slika:Zavratec Idrija Slovenia - Matjaz's Chambers Cave 6.jpg|thumb|right|250px|Matjaževe kamre]]
{| class="MsoNormalTable"
|
|
'''IME'''
|
'''OPIS GEOLOŠKE ZNAMENITOSTI'''
|-
|
1
|
IDRIJSKO RUDIŠČE
|
Kompleksen geološki pojav z živosrebrovim orudenjem, kjer je glavni rudni mineral cinabarit.
|-
|
2
|
ANTONIJEV ROV
|
Najstarejši ohranjeni del idrijskega rudišča, ki je po zaprtju rudnika še ostal dostopen.
|-
|
3
|
DIVJE JEZERO
|
Kompleksen geološki, geomorfološki in hidrološki naravni pojav, saj je jama, izvir in jezero ob enem. Urejeno je kot muzej v naravi.
|-
|
4
|
IDRIJSKI PRELOM
|
Eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru, ki seka celotno Slovenijo.
|-
|
5
|
ZALIN PRELOM, Podroteja
|
Izrazita in morfološko izstopajoča prelomna cona.
|-
|
6
|
BEVKOVO TEKTONSKO OKNO
|
Geološki pojav, kjer izpod starejših kamnin na plano pridejo mlajše kamnine. V podlagi so paleocensko-eocenske flišne kamnine.
|-
|
7
|
ENOJNO TEKTONSKO OKNO STRUG
|
Geološki pojav. V dnu okna ležijo zgornjekredni apnenci in paleocenske eocenske flišne kamnine Hrušiškega pokrova, nad njimi pa leži narinjena plošča spodnje in zgornjekrednega apnenca.
|-
|
8
|
KANOMELJSKO TROJNO TEKT. OKNO
|
Trojno tektonsko okno s tremi narivnicami, ki strukturno ločijo štiri narivne enote. Morfološko in tektonsko kompleksen pojav regionalnega pomena s površino 1,8 km<sup>2</sup>.
|-
|
9
|
BRATUŠEVO TROJNO TEKTONSKO OKNO
|
Sestavljeno iz treh narivnih paketov kamnin, ki ležijo drug nad drugim. Najgloblje ležijo najmlajše eocenske flišne kamnine, najvišje izdanjajo najstarejši karbonski skrilavci.
|-
|
10
|
KRAMARŠCA
|
Okrog 200 m dolga soteska v Zgornji Idrijci z zelo ozkim vhodom, gradi jo zgornjetriasni neplastnati zrnat dolomit.
|-
|
11
|
BEDROVA GRAPA
|
Soteska s slapiči in brzicami, v kateri je viden celoten profil zgornjetriasnih karnijskih plasti in del norijsko-retijskega (glavnega) dolomita.
|-
|
12
|
TRATNIKOVI USADI
|
Plazovito območje, kjer lastične julske plasti navzgor prehajajo v cordevolski dolomit. Dobro vidne, razgaljene, zgubane, inverzno ležeče plasti predstavljajo na Slovenskem redek geološki fenomen.
|-
|
13
|
KARNIJSKI PEŠČENJAKI V GAČNIKU
|
Karnijski peščenjaki prehajajo mestoma v konglomerat z rdečimi jaspisi ter vložki gomoljastega apnenca. Pod neporaščenimi peščenimi griči in grebeni so mokrišča.
|-
|
14
|
LADINIJSKE PLASTI
|
Menjavanje tufskih glinavcev in laporovcev ter gomoljastih silificiranih apnencev.
|-
|
15
|
DIABAZ
|
Golica bazalta s kalcitnimi mandeljni in bazaltno brečo (reče in zelene barve).
|-
|
16
|
VULKANSKE IN PIROKLASTIČNE KAMNINE, Pisance
|
Okolico kmetije Pisance gradijo vijolični, rdeči in travnato zeleni tufi in tufiti z vložki diabazov ter diabaznih breč.
|-
|
17
|
ODTISI STOPINJ ZGORNJE TRIASNIH ŽIVALI, Medvedje Brdo
|
Fosilne stopinje neznanega reptila, ki se nahajajo na skoraj horizontalni plastnati površini zgornjetriasnega norijsko-retijskega 'glavnega' dolomita.
|-
|
18
|
MEGALODONTIDNE ŠKOLJKE, Knipajz
|
Profil karnijskih plasti (glinavci in peščenjaki) iz jula-tuvala, vmesni horizont med julom in tuvalom.
|-
|
19
|
ZGORNJEKREDNI RUDISTNI APNENEC
|
Fosilni ostanki rudistnih školjk v plastnatem rudistnem apnencu zgornjekredne starosti.
|-
|
20
|
MORENE, Hudo polje
|
Izrazit čelni morenski nasip, visok od 5 do 10 m, domnevno z viška würmske poledenitve.
|-
|
21
|
TROHOVA RAVAN
|
Obsežna suha dolina s periglacialnim drobirjem, značilna aluvialna vrtača.
|-
|
22
|
UVALA IN SAMOTARJI, Kočevše
|
Skalna samotarja iz anizijskega dolomita v uvali, ki je za več metrov kraško poglobljena.
|-
|
23
|
BABJI ZOB V DOLINI BELCE
|
Skalni samotar, več metrov visok dolomitni stolp v dolini Belce.
|-
|
24
|
TOMAŽEVA MIZA
|
Velika "kamnita miza", sestavljena iz debele kamnite plošče, ki se nahaja na ožjem kamnitem stebru, tektonsko in erozijsko pogojena.
|-
|
|
|
'''KRAŠKI IN HIDROLOŠKI POJAVI'''
|-
|
25
|
DOLINA IDRIJCE
|
Ozka rečna dolina, ki poteka od izvira reke Idrijce blizu kraja Vojsko do njenega izliva v Sočo pri mosti na Soči.
|-
|
26
|
SUHA IDRIJCA
|
Poseben tip struge po plastnatosti, ki se je oblikovala na kontaktu dolomita in apnenca.
|-
|
27
|
DOLINA BELCE
|
Ozka, debrska dolina, potekajoča v dinarski smeri.
|-
|
28
|
GAČNIK
|
Potok Gačnik, desni pritok Trebušice.
|-
|
29
|
IZVIRI V PODROTEJI
|
Kraški izvir leži v bližini sotočja Idrijce in Zale.
|-
|
30
|
DIVJI POTOK
|
Močan izvir na levem bregu Idrijce.
|-
|
31
|
BUČKE
|
Naravne vodne kotlice ali bučke.
|-
|
32
|
BEZJAKOV SLAP
|
Slap na Črni, levem pritoku Poljanske Sore pri Podklancu.
|-
|
33
|
PONOR IN SOTESKA V KLAMAH
|
Težko prehodna soteska v Klamah, ki se nahaja znotraj Kanomeljskega trojnega tektonskega okna.
|-
|
34
|
ANŽIČKOVE IN PAGONOVE PONIKVE
|
Ponikalnice na dolomitu, del kompleksnega geografskega naravnega območja.
|-
|
35
|
IZVIR PRI ŠINKOVČEVI ŽAGI
|
Močan kraški izvir, ki je povezan z bližnjo jamo.
|-
|
36
|
JAMA NAD KOBILO
|
Vodoravna jama, ki je obenem tudi bruhalnik.
|-
|
37
|
HABEČKOVO BREZNO
|
Najglobje brezno v občini Idrija (400 m), redkost zaradi naravnega mosta na vhodu in izvirov v breznu.
|-
|
38
|
SNEŽNA JAMA POD ŠTRANGELOM
|
Stopnjasto, poševno brezno.
|-
|
39
|
KALARJEV LEDENIK
|
Globoka jama (45 m), v katerem je celo leto led, ki so ga nekoč izkoriščali.
|-
|
40
|
MATJAŽEVE KAMRE
|
Speleološki objekt regionalnega pomena, ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla reka Sora.
|-
|
41
|
ZADLOG
|
Posebno kraško polje, izoblikovano v celoti na dolomitu.
|-
|
|
|
|-
|
|
|
'''RAZGLEDIŠČA'''
|-
|
42
|
JAVORNIK
|
Najvišji vrh (1241 m. n. v.) v Občini Idrija
|-
|
43
|
HUDOURNIK
|
Razgledišče (1148 m. n. v.) na robu Vojskarske planote.
|-
|
44
|
PRI GNEZDU (PR' KOLU)
|
Razgledna točka na Julijske in Kamniške Alpe ter Karavanke.
|-
|
45
|
VODONOS
|
Razgledna točka na celotno dolino Zgornje Idrijce – na Bedrovo grapo, Kramaršco, Mrzlo Rupo, do Črnovrške planote, na Javornik.
|-
|
46
|
HLEVIŠKA PLANINA
|
Razgleda točka (908 m. n. v.) na Idrijski Log z Javornikom, na celotno severno obrobje Trnovskega gozda ter dolino Idrijce (Lajšt), Belce in Čekovnik.
|}
=== Druge znamenitosti v Geoparku Idrija ===
==== Naravna dediščina <ref name=":1" /> ====
[[Slika:Antonijev rov.jpg|thumb|418x418px|Antonijev rov]]
{| class="MsoNormalTable"
|
|
|
'''IZJEMNA DREVESA'''
|-
|
1
|
DOBOV DREVORED
|
Drevored hrasta na Poti ob Rakah, zasajen ob pozidavi Rak leta 1770.
|-
|
2
|
JESEN OB RAKAH, Idrija
|
Veliki jesen ''(Fraxinus excelsior)'' ob Rakah.
|-
|
3
|
KAČJA SMREKA, Godovič
|
Posebna genetska oblika smreke ''(Picea excelosa form. Virgata'').
|-
|
4
|
IVANŠKOVA LIPA
|
Lipa ''(Tilia platyphyllos'') izjemnih dimenzij, krajevna zanimivost.
|-
|
|
|
'''EKOSISTEMI'''
|-
|
5
|
ŠEBALSKI BAJER Z OBMOČJEM POTOČNA, Godovič
|
Naravno kopališče ob zajezenem Šebalskem potoku.
|-
|
6
|
MLAKA V IVANJIH DOLINAH nad Godovičem
|
Značilen vaški kal.
|-
|
7
|
KAL ZA IVANŠKOVO DOMAČIJO
|
Značilen kal v okviru domačije.Kulturne znamenitosti
|}
[[Slika:Grad Gewerkenegg.jpg|thumb|411x411px|Grad Gewerkenegg]]
[[Slika:Gimnazija Jurija Vege Idrija.JPG|thumb|410x410px|Gimnazija Jurija Vege Idrija]]
[[Slika:Jašek Frančiške.jpg|thumb|408x408px|Jašek Frančiške]]
[[Slika:Magacin in Filmsko gledališče.JPG|thumb|408x408px|Magacin (levo) in Filmsko gledališče (desno)]]
[[Slika:Idrija-foto jani peternelj (20).jpg|thumb|357x357px|Rudarska hiša]]
[[Slika:Klavže na Idrijci.jpg|thumb|382x382px|Klavže na Idrijci]]
'''Kulturna dediščina'''
{| class="MsoNormalTable"
|
'''IME'''
|
'''OPIS'''
|-
|
1
|
GRAD GEWERKENEGG <ref name=":2">{{Navedi splet|url = http://www.idrija.si/images/datoteke/strateski_dokumenti/MERCURY%20HERITAGE%20VOL%20I%20y%20II.pdf|title = Dosje UNESCO|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Grad iz 16. stoletja, ki je skozi stoletja služil za sedež rudniške uprave ter za skladiščenje živega srebra. Danes je v njem sedež [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]].
|-
|
2
|
ANTONIJEV ROV <ref name=":2" />
|
Rudniški rov, ki sodi med najstarejše ohranjene in še vedno odprte vhode v rudnik na svetu (1500), danes urejen v [[Antonijev rov|podzemni muzej]].
|-
|
3
|
STARO MESTNO JEDRO <ref name=":2" />
|
Rudarsko naselje z začetki v 15. stol. se je razvilo v mesto v 17. in 18. stol. V ožjem mestnem središču je značilna meščanska trška arhitektura (upravna poslopja in stanovanjske stavbe). Značilne so rudarske hiše ter rudarski bloki – prhauzi.
|-
|
4
|
POT ŽIVEGA SREBRA <ref name=":2" />
|
Del poti, po kateri je potekal prevoz živega srebra.
|-
|
5
|
RUDNIŠKO ŽITNO SKLADIŠČE - MAGAZIN <ref name=":2" />
|
Velika enonadstropna zgradba, zgrajena v baročnem stilu (1764), uporabljala se je za shranjevanje žita in ostalih živil, ki so jih uporabljali kot plačilo za rudarje.
|-
|
6
|
RUDNIŠKO GLEDALIŠČE <ref name=":2" />
|
Najstarejše kamnito gledališče iz leta 1769 v Sloveniji.
|-
|
7
|
NARAVOSLOVNA ŠOLA <ref name=":2" />
|
Klasicistična zgradba iz leta 1903, prenovljena 2008. V njej najprej naravoslovna šola, danes idrijska srednja šola oz. gimnazija, ki se imenuje po [[Jurij Vega|Juriju Vegi]].
|-
|
8
|
LJUDSKA ŠOLA <ref name=":2" />
|
Monumentalno poslopje iz leta 1876, danes v njej domujeta Čipkarska šola Idrija in Mednarodni center idrijske čipke.
|-
|
9
|
SCOPOLIJEVA HIŠA »ŠVICA« <ref name=":2" />
|
Stavba, vkateri je deloval znameniti naravoslovec [[Giovanni Antonio Scopoli|Joannes Antonius Scopoli]], prvi rudniški zdravnik v Idriji (1754–1769). Na stavbi je spominska plošča v spomin na njegovo delo ter na njegovo dopisovanje z znamenitim švedskim znanstvenikom in princepsom botanicorum mundi, Carlom von Linnejem.
|-
|
10
|
RUDARSKA HIŠA
Bazoviška 4 <ref name=":2" />
|
Tipična idrijska trinadstropna hiša z visokim zatrepom, kletjo in mansardo iz konca 18. stoletja. Rudarske hiše so bile skoraj v celoti lesene, z izjemo kamnitih temeljev, zidane kleti, notranjih kuhinj in vež.
|-
|
11
|
CERKEV SV. TROJICE <ref name=":2" />
|
Prvotno lesena cerkev (1500) zgrajena na mestu, kjer je po znani legendi leta 1490 škafar odkril živo srebro. Prezbiterij krasijo živobarvne vitraže, kot zgovorni simboli se pojavljajo ruda, rudarska špica in karbidovka.
|-
|
12
|
CERKEV SV. ANTONA S KALVARIJO
|
Cerkev iz leta 1678, postavljena na strmem pobočju nad mestom Idrija. Leta 1766 so na Kalvariji, vzpetini zahodno od cerkve, dogradili še znamenja križevega pota.
|-
|
13
|
CERKEV SV. JOŽEFA
|
Župnijska cerkev iz leta 1969, zgrajena po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, zrasla na mestu nekdanje pokopališke cerkve sv. Križa. Ohranjen je zvonik prejšnje cerkve, v njem so zvonovi iz po 2. sv. vojni porušene župnijske cerkve sv. Barbare.
|-
|
14
|
GROBNICA CERKVE SV. BARBARE <ref name=":2" />
|
Edini ohranjeni del baročne cerkve sv. Barbare, ki je bila poškodovana v 2. svetovni vojni in po njej porušena. V obnovljeni kripti je urejena galerija in spominska kapela.
|-
|
15
|
GOZDARSKA ŠOLA
|
Večja etažna stavba s portalom z letnico 1856. Je ena izmed štirih gozdarskih šol, ustanovljenih za časa Avstro-Ogrske monarhije. Šola je delovala med 1892–1909.
|-
|
16
|
TOPILNICA <ref name=":2" />
|
Območje topilnice rudnika živega srebra obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom.
|-
|
17
|
ČERMAK-ŠPIREKOVA PEČ <ref name=":2" />
|
Peč za predelavo drobne rude (zrna do premera 30 mm). Konstrukcija peči je izvirna idrijska izpopolnitev jaškastih peči ob koncu 19. stol.
|-
|
18
|
FRANČIŠKOV JAŠEK <ref name=":2" />
|
Rudniški jašek Rudnika živega srebra Idrija iz leta 1792, ki je služil za transport rudarjev in materiala do globine 272 metrov. V vhodni stavbi jaška Frančiške so razstavljeni rudniški stroji in naprave, ki deloma še vedno delujejo.
|-
|
19
|
JOŽEFOV JAŠEK <ref name=":2" />
|
Najpomembnejši jašek Rudnika živega srebra Idrija za tovorjenje materiala in rudarjev. Zgrajen je bil leta 1786, danes pa je zasut.
|-
|
20
|
STROJNICA JAŠKA INZAGHI <ref name=":2" />
|
Ohranjena in obnovljena (2005) strojnica jaška Inzaghi, ki do ga kopali od leta 1764 in končali leta 1890.
|-
|
21
|
KAMŠT Z VODNIM KANALOM RAKE IN JEZOM PRI KOBILI <ref name=":2" />
|
Konec 16. stoletja so pri Kobili zajezili reko Idrijco in zgradili prve Rake – vodni kanal, ki je bil sprva speljan do središča mesta. Danes poteka le še od jezu pri Kobili do kamšti. Vodni tok iz Rak je stoletja poganjal rudniške naprave "kamšti", ki so črpale jamsko vodo in dvigovale rudo.
|-
|
22
|
BRUSOVE KLAVŽE <ref name=":2" />
|
Kamnita vodna pregrada z lesenim nadstreškom. Z izpustom vode iz umetnega jezera za pregrado in s tem ustvarjenim poplavnim valom je služila za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.
|-
|
23
|
PUTRIHOVE KLAVŽE <ref name=":2" />
|
Kamnita vodna pregrada, zaščitena z nadstreškom. Izvedba in princip delovanja sta izum idrijskega graditelja Jožefa Mrak.
|-
|
24
|
KLAVŽE NA IDRIJCI <ref name=":2" />
|
Kamnita vodna pregrada na reki Idrijci, zgrajene leta 1774. Služile so za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.
|-
|
25
|
ŽGALNICE V OKOLICI IDRIJE,
Pšenk
|
21 starih žgalniških mest z odvali s cinobrom prevlečenega lončenega drobirja.
|-
|
26
|
IDRIJSKI LAUF
|
Gozdna železnica, dolžine od 100 do 3000 m, namenjena tranportu lesa iz osrčja gozdov do klavž, od koder se je les nato tovoril po vodi do Idrije.
|-
|
27
|
KANOMELJSKE KLAVŽE <ref name=":2" />
|
Kamnita vodna pregrada za plavljenje lesa do idrijskega rudnika, zgrajena v času Napoleona. Po obnovitvi leta 2005 pa je akumulacija vode za pregrado namenjena za malo hidroelektrarno. Med domačini se uporablja tudi ime Ovčjaške klavže.
|-
|
28
|
CERKEV MARIJE NA SKALCI, Spodnja Idrija <ref name=":3">{{Navedi splet|url = http://www.idrija.si/images/datoteke/strateski_dokumenti/MERCURY%20HERITAGE%20VOL%20I%20y%20II.pdf|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enota: 4017|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Nad naseljem Spodnja Idrija in dolino Idrijce se dviga obnovljena romarska cerkev Marije Vnebovzete, Marija na Skalci, prvič omenjena leta 1156.
|-
|
29
|
KENDOV DVOREC, Spodnja Idrija <ref name=":4">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote neprenične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 678|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Korenine Kendove domačije segajo v leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino Idrijce. Danes je to mogočno poslopje obnovljeno in oživljeno v duhu starih časov in deluje kot hotel. V območju dvorca stojita še poslikana zidana kašča (avtor F. Kobal) in kozolec toplar.
|-
|
30
|
ŠTURMAJCE <ref name=":5">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enota 143|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Samotno domačijo premožnega kmeta sestavlja osem objektov. Okrog velike stanovanjske hiše so gručasto razporejeni pomožni objekti: hiša za goste, hlev, vezan kozolec, pajštva, zidana kašča. Hiša z ohranjeno notranjostjo in poslikavo z letnico 1802.
|-
|
31
|
CERKEV SV. ANE IN JOAHIMA V Krnicah
|
Leta 2001 so v Krnicah postavili novo in sodobno oblikovano cerkvico<nowiki> </nowiki> priljubljenega patrona sv. Florjana z mozaiki p. Marka Rupnika.
|-
|
32
|
PARTIZANSKA TISKARNA SLOVENIJA, Vojsko <ref name=":6">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 144|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Sklop lesenih barak za kuhinjo, strojnico, stavnico in knjigoveznico, ki so bile zgrajene leta 1944. Tiskarna ima svojo elektrarno. V osmih mesecih delovanja v času vojne je Tiskarna Slovenija natisnila 313 različnih tiskov v več kot 1,3 milijona izvodih. Takrat je izhajal edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi – Partizanski dnevnik.
|-
|
33
|
GROBIŠČE NA VOJŠČICI <ref name=":7">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 4940|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Pokopališče z nizkim zidom in ima nagrobne kamne v obliki svinčenk. Na svinčenkah so imena pokopanih. Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom.
|-
|
34
|
DOMAČIJA ŠKRATOVŠE, Vojsko <ref name=":8">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 1765|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Velika samotna domačija iz 19. stol., na kamnitih portalih letnici 1859 in 1874.
|-
|
35
|
LANENA JAMA, Zadlog
|
Približno tri metre globoka in dva metra široka jama, grajena iz kamna in pokrita z betonsko streho, v kateri so včasih sušili lanena stebelca.
|-
|
36
|
TOMINCOVA DOMAČIJA, Zadlog <ref name=":9">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 858|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Domačija v zaselku Zadlog, ki je še ohranila značilno podobo. Gručasta domačija obsega stanovanjsko hišo, hlev, lopo, vodnjak oziroma štirno, lokev, delno pa je ohranjena tudi kovačija.
|-
|
37
|
UTRDBE IN BUNKERJI PRI ŠEBALSKEM BAJERJU, Godovič
|
Sledi italijanske okupacije po 1. svetovni vojni, ko so italijanski vojaki utrjevali rapalsko mejo z gradnjo kavern oz. bunkerjev, ki naj bi služili za obrambo v spopadih z jugoslovansko vojsko.
|-
|
38
|
GRADIŠČE JELENŠEK v Godoviču <ref name=":10">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 4906|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Prazgodovinska naselbina, na severni strani gradišča raziskano grobišče iz mlajše železne dobe.
|-
|
39
|
LEDINE <ref name=":11">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 13827|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Gručasta vas na Idrijskem, ki so se v srednjem veku z načrtno kolonizacijo od 13. stol. dalje izoblikovale na planotah. Prva pisna omemba Ledin je bila zabeležena že davnega leta 1063.
|-
|
40
|
KAŠČA na domačiji pri Možinotu v Zavratcu <ref name=":12">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 12281|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Nadstropna in podkletena kašča s strmo dvokapno streho, krito s slamo. Kamnit, pravokotno zaključen portal nosi letnico 1687. Obnovljena je zunanjost s freskami na fasadi in notranjost s črno kuhinjo, lončeno pečjo v izbi ter inventarjem v posameznih prostorih.
|-
|
41
|
DOMAČIJA, Gorenji Vrsnik 21<ref name=":13">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 5079|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Domačija škofjeloško-cerkljanskega stavbnega tipa premožnejših kmetov iz 18. in 19. stol., ki obsega monumentalen nadstropen hlev, toplar, večjo cisterno za vodo in hišo z izjemno ohranjeno notranjščino.
|-
|
42
|
HIŠA, Ledine 20 (pri Jureč) <ref name=":14">{{Navedi splet|url = http://rkd.situla.org/|title = Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 13825|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
|
Večja enonadstropna hiša pravokotnega tlorisa s strmo dvokapnico. Na južni in zahodni fasadi so sledovi poslikav. V notranjosti je ohranjena tradicionalna zasnova z obokano kletjo, vežo in črno kuhinjo. Na severni fasadi je poslikana niša z leseno plastiko.
|-
|
43
|
MUZEJSKA ZBIRKA KMEČKEGA ORODJA IN OPREME PRI JUREČ
|
Dragocena zbirka v Ledinah pri Jureč z okoli 300 drobnih in velikih starinskih predmetov velike etnološke vrednosti.
|-
|
44
|
PEČNIŠKI MALNI v Peklenski grapi
|
Ostanki deloma opuščenih »Pečniških malnov« v Peklenski grapi, ki so bili prvič omenjeni v Loškem urbarju 1318. leta.
|}
== Viri ==
[http://www.geopark-idrija.si/si/ www.geopark-idrija.si]
[http://www.geopark-idrija.si/uploads/geopark_files/application-pdf.pdf Prijavnica]
<ref name=":0" />
<ref name=":1" />
<ref name=":2" />
<ref name=":3" />
<ref name=":4" />
<ref name=":5" />
<ref name=":6" />
<ref name=":7" />
<ref name=":8" />
<ref name=":9" />
<ref name=":10" />
<ref name=":11" />
<ref name=":12" />
<ref name=":13" />
<ref name=":14" />
== Glej tudi ==
[[Antonijev rov]]
[[Mestni muzej Idrija]]
[[Čipkarska šola, Idrija|Čipkarska šola Idrija]]
== Zunanje povezave ==
[http://www.visit-idrija.si/si/ Visit Idrija]
[http://www.europeangeoparks.org/ Evropska mreža geoparkov]
[http://www.globalgeopark.org/index.htm Globalna mreža geoparkov]
* [https://www.geopark-idrija.si/ Uradna spletna stran]
[[Kategorija:Idrija]]
*[https://en.unesco.org/global-geoparks/idrija IDRIJA UNESCO GLOBAL GEOPARK (Slovenia)] ''en.unesco.org'' (angleščina)
{{Geol-stub}}
[[Kategorija:Občina Idrija]]
[[Kategorija:Geoparki]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2010]]
| 