Deset Božjih zapovedi: Razlika med redakcijama

'''Deset Božjih zapovedi''' ali '''Dekalog''' (dobesedno latinsko za ''Deset besed'' – po {{Bibl|2 Mz 34,28}}; {{Bibl|5 Mz 4,13}} in {{Bibl|5 Mz 10,4}}) so pravila, po katerih naj bi se ravnalo človeštvo, da bi živelo v sožitju. Nastale so v [[Izraelci|Izraelskem]] ljudstvu kot del njihovega zakonika (postave), ki jim ga je posredoval Bog Jahve in zapisal prerok [[Mojzes]] v petih knjigah. Zapovedi predstavljajo povzetek nravnih predpisov Starozavezne postave.<ref>''Katekizem katoliške Cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1962 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> Obstajata dve različici zapovedi, prva v Drugi Mojzesovi knjigi v poglavju 20 in druga v 5. Mojzesovi knjigi v poglavju 5. Kot take so del [[Sveto pismo|Svetega pisma]] in predstavljajo še danes enega najpomembnejših svetopisemskih besedil, tako Stare kot Nove zaveze.

 

 

Po 430-letnem suženjstvu Izraelcev v Egiptovskem kraljestvu (do približno leta 1250 pr. n. št.) je Bog določil Mojzesa, da izpelje ljudstvo na svobodo, v smeri proti Palestini – tako imenovani Obljubljeni deželi. Da pa bi ljudstvo prispelo v rajsko deželo, ''kjer se cedita med in mleko'', in jo vzelo v last za trajno, naj bi se tudi notranje osvobodilo raznih poganskih navad, ki so se jim sčasoma udomačile v Egiptu. S tem namenom Bog ni peljal svojega izvoljenega ljudstva po najkrajši poti po sredozemski obali, ampak čez puščavo Arabskega polotoka, kjer naj bi v neznani deželi in v navideznem pomanjkanju krepili zaupanje v Boga, in kjer bi jih Bog vzgojil, da bi živeli v medsebojnem spoštovanju in v skladu z njim tudi znali upravljati z dobrinami, ki jih čakajo. Potovanje, ki se je začelo s čudežnim prebegom čez [[Rdeče morje]], se je na koncu zavleklo na celih 40 let.

V tem času 40-ih dni je ljudstvo postalo nestrpno, saj so domnevali, da se je Mojzesu utegnilo na gori kaj zgoditi. Od [[Aron]]a, Mojzesovega brata, so izprosili, da jim je ulil zlato tele, ki so ga nato častili, mu darovali daritve in plesali okrog njega kot novemu bogu, za katerim bodo odslej šli v nadaljevanju poti. Ko je Mojzes ob prihodu videl malikovanje in zabavo, se je razsrdil, saj so ljudje obljubili, da bodo spoštovali zakone, zato je tabli pred njihovimi očmi razbil, Levijevcem pa ukazal, naj pobijejo upornike, pri čemer je takrat umrlo 3000 mož. Nato je Bog Mojzesu ukazal, naj si iz kamna izklesa novi tabli in naredi skrinjo zaveze ter se s tablama povzpne na goro, da ju bo Bog ponovno popisal ({{Bibl|2 Mz 34,1-4}}). Mojzes je ponovno na gori preživel 40 dni in 40 noči. Poleg nekaj zakonov, ki jih je Mojzes vse zapisal, je znova prejel od Boga tabli, popisani z Desetimi zapovedmi. Ko se je vrnil, ju je položil v skrinjo in ju v njej shranil ({{Bibl|5 Mz 10,1-5}}).

 

 

 

{| class="wikitable"

# Ne želi svojega bližnjega blaga!<ref>''[http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html Katekizem katoliške Cerkve: Kompendij]'', Družina, Ljubljana 2006, stran 149.</ref>

 

 

[[Sveti Avguštin]] je Deset zapovedi zaradi dejstva, da predstavljajo jedro judovskih zakonov oziroma njihov povzetek, primerjal z dvema najvišjima zapovedima, ki ju je [[Jezus]] izpostavil izmed vseh kot tisti najpomembnejši, ki zaobsegata vso Mojzesovo postavo in vse preroke ({{Bibl|Mr 12,28-34}}):

 

{{kategorija v Zbirki|Ten Commandments}}

* [[Skrinja zaveze]]

* [[Zlato pravilo]]