Med finančne naloge cenzorjev je spadalo razpisovanje projektov, ki jih je financirala država. Zadolženi so bili za oddajo osvojenih zemljišč v javno rabo ali na dražbo. Cenzorji niso imeli nobenega imperija in zato ne spremstva liktorjev, smeli pa so nositi ''togo praetexta''.
==NarodniPlebejski tribun==
{{glavni|NarodniPlebejski tribun}}
Položaj narodnegaplebejskega tribuna (latinsko ''tribunus plebis'') je bil pomemben korak v politični karieri [[Plebejci|plebejca]]. Patriciji tega položaja niso mogli zasesti. Položaj narodnegaplebejskega tribuna je bil ustanovljen zato, da bi ščitil pravice malega človeka v rimski politiki in bil hkrati vodja skupščinezbora plebejcev. V srednji in pozni republiki so bili plebejci pogosto ravno toliko, včasih pa tudi bolj bogati in vplivnejši kot patriciji. Tisti, ki so opravljali to funkcijo, so prejeli imuniteto - pravico do pravnega varstva pred kakršno koli fizično škodo, pooblastilo za reševanje katerega koli plebejca iz rok patricijskega sodnika in pravico do veta na vsako dejanje ali predlog katerega koli magistrata, vključno s patricijskim tribunom in konzuli. Tribun je imel pooblastilo za izvršitev smrtne kazni nad vsakim, ki bi se vpletal in oviral opravljanje njegovih nalog. Tribun je lahko celo sklical sejo senata, predlagal zakone in aretiral magistrate. Tribunova hiša je morala biti odprta za obiskovalce tudi ponoči, on sam pa se ni smel oddaljiti iz Rima za več kot en dan poti. Zaradi njihovih izjemnih pooblastil in nedotakljivosti tribuni niso potrebovali niti zaščite liktorjev niti svojega imperija in niso nosili ''toge praetexta''. Po [[Sula|Sulinih]] reformah (na položaju 82 ali 81 pr. n. št.-79 pr. n. št.) oseba, ki je opravljala funkcijo narodnegaplebejskega tribuna, ni mogla več opravljati nobene druge funkcije. Pristojnosti tribunov so bile omejene, vendar so bile te omejitve pozneje odpravljene.
